Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo

Statut

Zbor članov Društva klasikov je na svojem  rednem in volilnem občnem zboru dne 28. januarja 2016  sprejel spremembe  in dopolnitve statuta z dne 17. januarja 2013 in se glasi:

Statut

I. Splošne določbe

1. člen

Ime društva: Društvo klasikov (v nadaljevanju: društvo). Sedež društva je v Ljubljani, Prežihova ulica 8.

 

2. člen

Društvo je prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje posameznikov, ki so si pridobili humanistično izobrazbo s šolanjem na klasični gimnaziji ali na drug način in se združujejo z namenom, da spodbujajo humanistično izobraževanje ter ohranjajo, poglabljajo, razvijajo in širijo njegovo izročilo.

 

3. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi.

 

4. člen

Društvo ima pečat okrogle oblike z napisom “Društvo klasikov” in v latinščini “Societas eruditorum in classicis”.

Društvo ima tudi pečat pravokotne oblike z napisom “Društvo klasikov, Prežihova ulica 8, 1000 Ljubljana, Slovenija”.

 

5. člen

Društvo deluje na območju Republike Slovenije.

Pri uresničevanju svojih ciljev in nalog sodeluje s sorodnimi društvi in združenji v Republiki Sloveniji in v tujini. Pri svoji dejavnosti v tujini uporablja slovensko in latinsko ime, kot sta navedeni v 4. členu.

 

II. Dejavnost društva

6. člen

Glavni nameni in cilji društva so:

  • gojenje izročil antične kulture in humanizma, temelječega na antični kulturi;
  • podpora prizadevanju za ponovno institucionalno vzpostavitev osemletnega humanističnega izobraževanja na ravni višjih razredov osnovne šole in gimnazije;
  • spodbujanje raziskovalne in publicistične dejavnosti ter izobraževanja in spodbujanje objav s humanističnim izhodiščem;
  • širjenje poznavanja klasične kulture in seznanjanje z dosežki na tem področju;
  • povezovanje in izmenjava izkušenj s strokovnjaki ter sorodnimi organizacijami in društvi doma in v tujini;
  • organizacija strokovnih predavanj, ekskurzij in propagandnih prireditev s področja delovanja društva.

 

7. člen

Za doseganje navedenih ciljev društvo programira, organizira in izvaja:

  • pogovore in javne predstavitve novih programov humanističnega izobraževanja v skladu z istovrstnimi evropskimi programi in po možnosti s sodelovanjem organov in organizacij, ki v Republiki Sloveniji skrbijo za razvoj šolstva in kulture;
  • izobraževanje v študijskih krožkih, predavanja, izobraževalni turizem in druge oblike izobraževanja na področjih, ki zanimajo člane;
  • javne predstavitve: razstave, predstavitve publikacij, literarna in družabna srečanja;
  • študijsko povezovanje s sorodnimi organizacijami doma in v tujini;
  • raziskovanje in razvijanje informativne in publicistične dejavnosti.

Oblike in metode dela natančneje določa letni program dela.

 

8. člen

Delo društva in njegovih organov je javno. O njem društvo redno obvešča svoje člane in jim omogoča pregled nad svojim delom. Organi društva skrbijo za pravočasno obveščanje javnosti o tistem delu društva, ki je pomembno za širši krog zainteresiranih. Vse to dosega društvo na naslednje načine:

  • obvešča svoje člane z vabili, dopisi, obvestili in s pomočjo elektronskih medijev, z organizacijo okroglih miz, posvetovanj, tiskovnih konferenc;

  • opozarja na izid novih knjig, na članke v časopisih in revijah in na strokovna srečanja;

  • prek sredstev javnega obveščanja vabi predstavnike zainteresiranih društev, organizacij in združenj k udeležbi pri različnih dejavnostih društva;

  • sodeluje s prispevki v strokovnih publikacijah in v drugih sredstvih javnega obveščanja.

Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva.

 

III. Članstvo

9. člen

Društvo ima redne, pridružene in častne člane.

Redni član je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

  • da ima državljanstvo Republike Slovenije
  • da je absolvirala gimnazijo z učnim programom klasičnih jezikov ali se šolala po drugem programu z najmanj štirimi leti pouka vsaj enega od klasičnih jezikov;
  • da sprejema cilje, programske usmeritve, statut, poslanstvo, vrednote in vizijo društva ter je pripravljena dejavno prispevati k uresničevanju poslanstva društva, kar potrdi s pisno pristopno izjavo.

Pravice in dolžnosti rednih članov so:

  • da se udeležujejo zbora članov;
  • da obiskujejo prireditve društva;
  • da dajejo pobude v zvezi z delovanjem društva in sodelujejo pri uresničevanju programa;
  • da so seznanjeni z delom in poslovanjem društva, sklepi njegovih organov in njegovim finančno-materialnim poslovanjem;
  • da volijo in so voljeni v organe društva;
  • da spoštujejo načelo prostovoljnega sodelovanja;
  • da redno plačujejo članarino;
  • da varujejo ugled društva.

 

10. člen

Pridruženi član društva je lahko oseba, ki pisno izrazi željo, ker ga zanimata delovanje in program društva, a ne izpolnjuje pogoja iz prve in druge alinee drugega odstavka 9. člena tega statuta.

Pridruženi član društva je v pravicah in dolžnostih izenačen z rednimi člani, vključno s pravico biti voljen v organe društva. Ta pravica je omejena tako, da so  lahko v devetčlanskem upravnem odboru največ trije pridruženi člani, v tričlanskem nadzornem odboru in častnem razsodišču pa po eden. Pridruženi član ne more biti predsednik organa društva.

11. člen

Naziv častnega člana lahko prejme oseba s priznanimi znanstvenimi, publicističnimi, literarnimi ali pedagoškimi zaslugami na področjih delovanja društva. Častni člani nimajo volilne pravice in pravice odločanja razen v primeru, da so hkrati tudi redni ali pridruženi člani.
Naziv častnega člana podeljuje zbor članov na predlog upravnega odbora.

 

12. člen

Članstvo v društvu preneha:

  • z izstopom,
  • s črtanjem,
  • z izključitvijo,
  • s smrtjo.
     

Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu.

Članu samodejno preneha članstvo, če tri leta zaporedoma ne plača članarine.

O izključitvi člana iz društva odloča častno razsodišče.

 

IV. Organiziranost društva

13. člen

Organi društva so:

  • zbor članov;
  • predsednik društva;
  • upravni odbor;
  • nadzorni odbor;
  • častno razsodišče.
     

14. člen

Zbor članov


Zbor članov je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani. Zbor članov:

  • sprejema statut društva ter njegove spremembe in druge akte društva;določa način dela zbora in dnevni red
  • voli predsednika društva, upravni odbor, tajnika in blagajnika ter odloča o njihovi razrešitvi
  • voli nadzorni odbor in častno razsodišče;sprejema letno poročilo o poslovanju;določa višino letne članarine
  • obravnava in sprejema poročila o dejavnosti in poslovanju;obravnava in sprejema poročila nadzornega odbora in častnega razsodišča
  • sklepa o vseh spremembah statuta in o prenehanju društva
  • obravnava vprašanja s področja dejavnosti društva in sklepa o drugih zadevah, pomembnih za društvo
  • odloča o pritožbah na sklepe upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča in dokončno odloča o izključitvi člana iz društva.

Zbor članov se sestane najmanj vsaka tri leta na volilnem zboru članov in najmanj enkrat letno na letnem zboru članov. Letni zbor je lahko združen z volilnim zborom. Po potrebi in na pobudo skupine vsaj desetih članov, upravnega odbora ali predsednika društva je mogoče sklicati zbor članov tudi pogosteje.

Zbor članov je lahko reden ali izreden. Redni zbor sklicuje upravni odbor enkrat letno. Izredni zbor se skliče po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni zbor članov v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če upravni odbor ne skliče izrednega zbora v tem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi gradivi. Izredni zbor sklepa le o zadevi, za katero je bil sklican.
O sklicu zbora članov in predloženem dnevnem redu morajo biti člani seznanjeni najmanj 5 dni pred sklicem.

Zbor članov je sklepčen, če je prisotna vsaj četrtina članov društva. Če prisotni ugotovijo, da zbor ni sklepčen, se začetek odloži za 10 minut. Če zbor tudi po tem času ni sklepčen in je prisotnih najmanj 15 članov, se prisotni z večino glasov odločijo, ali se zbor vseeno izvede in veljavno sklepa, ali pa se ponovi v roku enega meseca.
Zbor članov vodi delovno predsedstvo z delovnim predsednikom in dvema članoma, ki jih izvoli zbor, in sicer z večino prisotnih članov.
Glasovanje na zboru je javno z dvigom rok, lahko pa se zbor z večino prisotnih članov odloči za tajno glasovanje. Sklepi zbora članov morajo biti sprejeti z večino prisotnih članov.

Volitve organov društva in odločanje o razrešitvi voljenih funkcionarjev ali organov društva se izvajajo na volilnem občnem zboru. Če je kandidatov več, je izvoljen tisti, ki ima več glasov; glasovanje se ponovi, če dobita dva ali več kandidatov enako število glasov.

O delu zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva, zapisnikar in dva overitelja.

 

15. člen

Predsednik društva:

  • vodi dejavnost društva
  • izvršuje sklepe zbora članov
  • je tudi predsednik upravnega odbora društva, sklicuje in vodi njegove seje ter skrbi za realizacijo njegovih sklepov
  • skrbi in odgovarja za zakonitost
  • predstavlja in zastopa društvo
  • je podpisnik v imenu društva, sklepa pogodbe
  • je podpisnik finančnih dokumentov;je odgovoren za izvajanje programa dela društva in za pripravo letnega poročila
  • daje navodila za delo tajnika in blagajnika
  • je odgovoren za javnost dela, za informiranje članov in javnosti o dejavnostih in drugih zadevah v zvezi z društvom.

Predsednika izvoli in razreši volilni zbor članov. Za svoje delo je odgovoren zboru članov. O njem sproti poroča upravnemu odboru. Mandat predsednika traja tri leta z možnostjo ponovne izvolitve.
Predsednik lahko izmed članov upravnega odbora imenuje namestnika, ki opravlja naloge, za katere se dogovori s predsednikom.

 

16. člen

Upravni odbor:

  • pripravlja predloge aktov društva
  • pripravlja letni program dela in finančni načrt društva
  • skrbi za finančno in materialno poslovanje društva
  • skrbi za uresničevanje nalog in ciljev društva ter letnega programa;podrobneje določi prednosti in način uresničevanja letnega programa
  • predlaga sklic zbora članov in njegov dnevni red;daje predloge predsedniku društva in ga sproti opozarja na morebitne probleme
  • imenuje predstavnike društva v organe različnih organizacij, ki so povezani z dejavnostjo društva in sorodnih društev in združenj
  • imenuje začasne delovne skupine za posamezne naloge
  • upravlja s premoženjem društva
  • predlaga višino članarine
  • opravlja druge zadeve po sklepih zbora.

Upravni odbor društva ima osem članov ter predsednika, ki je hkrati predsednik društva; tajnik in blagajnik sta člana upravnega odbora. Člane upravnega odbora voli zbor članov. Mandat članov traja tri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Upravni odbor je izvršilni organ zbora članov, ki opravlja organizacijska, strokovno-tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih, sprejetih na zboru.
Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.

Upravni odbor  je sklepčen in veljavno odloča, če je navzočih več kot polovica članov, odloča pa z večino prisotnih. V primeru izenačenega števila glasov odloča predsednikov glas.  Za svoje delo je upravni odbor odgovoren zboru članov.

 

17. člen

Nadzorni odbor:nadzoruje delo ter materialno in finančno poslovanje društva;spremlja delo upravnega odbora, predsednika in drugih organov društva ter o tem poroča zboru članov.

Volilni zbor članov izvoli nadzorni odbor za dobo treh let, z možnostjo ponovne izvolitve.

Član nadzornega odbora ne more biti istočasno član upravnega odbora ali predsednik društva. Člani nadzornega odbora lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, ne morejo pa odločati. Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki izmed sebe izberejo predsednika.

Predsednik vodi delo nadzornega odbora in je odgovoren za pripravo poročila o delovanju društva in njegovih organov.

Nadzorni odbor je sklepčen, če so navzoči vsi trije člani. Sklepe sprejema z večino glasov. Nadzorni odbor se lahko obrne po pomoč na izvedenca ustrezne stroke, ki ni član društva.

Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov.

 

18. člen

Častno razsodišče

Častno razsodišče društva sestavljajo trije člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika.

Člane častnega razsodišča voli zbor članov za dobo treh let. Sestajajo se po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva. Častno razsodišče vodi postopek ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku.

Zadeve, ki jih obravnava častno razsodišče so:

  • kršitve določb statuta društva
  • nevestno izvrševanje zadolžitev in sklepov organov društva
  • dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

Ukrepi, ki jih po izvedenem postopku izreče razsodišče so:

  • opomin
  • izključitev.

Zoper sklep razsodišča ima prizadeti pravico do pritožbe na zbor članov kot drugostopenjski organ.

 

19. člen

Tajnik in blagajnik delata v skladu s statutom društva, po navodilih predsednika in po predpisih, ki veljajo za materialno-finančno poslovanje društev. Za svoje delo odgovarjata upravnemu odboru in zboru članov.

 

20. člen

Posvetovalno telo

Zbor članov lahko oblikuje posebno posvetovalno telo, ki ga sestavljajo predstavniki razrednih skupnosti klasičnih gimnazij v Republiki Sloveniji.
Pri reševanju pomembnejših problemov lahko upravni odbor po svoji presoji pritegne k delu posvetovalno telo iz prejšnjega odstavka.

 

V. Poslovanje

21. člen

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

  • iz članarine
  • iz dejavnosti in naslova materialnih pravic
  • z darili in volili;s prispevki donatorjev;iz javnih sredstev
  • iz drugih virov.

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom dela in tem statutom.

Društvo jamči za svoje obveznosti do višine celotnega premoženja.

 

22. člen

Premoženje društva sestavljajo: stvari, denarna sredstva in materialne pravice. S premoženjem društva upravlja upravni odbor. S premoženjem lahko do vsote, ki jo vnaprej odobri upravni odbor, razpolaga predsednik društva in po njegovem pooblastilu tudi tajnik društva.

 

23. člen

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

 

24. člen

Društvo ima svoj transakcijski račun pri eni od poslovnih bank.
Društvo vodi knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo. Materialne in finančne listine podpisujeta predsednik in tajnik društva, s pisnim pooblastilom predsednika pa tudi član upravnega odbora.
Blagajnik vodi materialno in finančno poslovanje društva v skladu z zakonom o društvih in računovodskimi standardi za društva.

 

25. člen

Vsak član ima pravico vpogleda v materialno in finančno dokumentacijo društva.
Za pomoč pri urejanju materialnih in finančnih zadev lahko društvo pogodbeno zaposli finančnega strokovnjaka.

 

26. člen

V imenu upravnega odbora predloži predsednik ali blagajnik enkrat letno na zboru članov poročilo o poslovanju društva v obravnavo in sprejem. To poročilo mora izkazovati dejansko stanje premoženja in poslovanja ter biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskih standardov za društva.
Materialno in finančno poslovanje spremlja nadzorni odbor in o ugotovitvah poroča na letnem zboru članov in na volilnem občnem zboru.
Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito uporabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za opravljanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.

 

27. člen

Društvo lahko preneha po volji svojih članov, po samem zakonu in če se število članov zmanjša na manj kot deset.
Člani se o prenehanju dejavnosti društva odločijo na zboru članov. Po poravnavi vseh obveznosti se premoženje društva prenese na društva sorodnih dejavnosti. Če društva s takim imenom takrat ni, velja to določilo smiselno za takrat delujoča, po dejavnosti sorodna in v register društev vpisana društva v Sloveniji.
Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.
Če društvo trajneje in dejansko preneha z delovanjem in se več kot tri leta ne sestane zbor članov, ali če deluje v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, preneha z delovanjem po samem zakonu. V tem primeru se postopek odločanja o prenosu premoženja vodi v skladu z zakonom o društvih.

 

28. člen

Registracija društva, spreminjanje statuta ali zastopnika društva se izvajata v skladu z zakonom o društvih in tem statutom.

 

29. člen

Ta statut začne veljati, ko ga sprejme občni zbor članov.

 

V Ljubljani, 28. januarja 2016