Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Filtriraj kronološko
  2000     2004     2005     2006     2007     2008     2009     2010     2011     2012     2013     2014     2015     2016     2017     2018  
Filtriraj tematsko
  Antika     Antropologija     Arheologija     Arhitektura     Biologija     Botanika     Društvo klasikov     Ekonomija     Energetika     Esperanto     Etnologija     Filozofija     Fizika     Fizika, razno, antropologija     Geografija     Geologija     Gerontologija     Glasba     Izobraževanje     Kemija     Knjiga     Knjiga, Geografija     Književnost     Kultura     Latinščina     Literatura     Medicina     Poezija     Politika     Potopis     Pravo     Predstava     Psihologija     Razno     Razstava     Slikarstvo     Slovenija     Slovenska zgodovina     Slovenščina     Šolstvo     Verstva     Veterina     Zgodovina  
Išči        Zapri

Predavanja

Kaj lahko starostniki še sami storimo za svoje zdravje?

SRCE IN GIBALA

137. PREDAVANJE

V prvem delu je dr. Polona Peternel, specialistka interne medicine,  predstavila najpogostejše bolezni srca v starosti, možnosti in specifičnosti njihovega zdravljenja ter pomen bolnikovega sodelovanja.

V drugem delu pa se je Bogdanka Pirc Marjanovič, sicer specialistka interne medicine, posvetila ortopedskim težavam starostnika, degenerativnim spremembam na sklepih in hrbtenici, ter z nasveti iz lastnih izkušenj opozorila na pomembne dodatne ukrepe, s katerimi si lahko olajšamo tovrstne zdravstvene težave.
 

Dr. POLONA PETERNEL, dr. med. spec. interne medicine

se je rodila leta 1943 v Ljubljani. Po maturi na II. gimnaziji v Ljubljani se je vpisala na Medicinsko fakulteto, kjer je leta 1969 diplomirala. Po opravljenem stažu se je zaposlila na Inštitutu za gerontologijo in geriatrijo v Ljubljani, kasneje preimenovanem v Interno kliniko Trnovo in še kasneje v Klinični oddelek za žilne bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Imena ustanove so se spreminjala, dejavnost pa ne, saj je bila  ves  čas prvenstveno usmerjena v odkrivanje, zdravljenje in preprečevanje tistih žilnih bolezni, ki sodijo v okvir interne medicine.

Specialistični izpit iz interne medicine je opravila leta 1975, študij akademske specializacije je zaključila leta 1983 z diplomsko nalogo s področja kardiologije, doktorsko disertacijo s področja angiologije pa leta 1991.

Od  leta 1981 dalje je na Medicinski fakulteti v Ljubljani redno sodelovala pri pouku interne medicine, sprva kot asistentka, zatem docentka, od  leta 1998 dalje pa kot izredna profesorica. Zdravniška zbornica jo je imenovala za glavno mentorico specializantom interne medicine. Pogosto je  sodelovala pri podiplomskem izobraževanju zdravnikov v okviru Tavčarjevih dni, podiplomskih tečajev iz kirurgije, anesteziologije, angiologije, splošne medicine, socialne medicine in medicine za starostnike. Upokojila se je leta 2009.

BOGDANKA PIRC MARJANOVIČ, dr. med. spec. interne medicine

Po maturi na Klasični gimnaziji v Ljubljani leta 1958  je leta 1964 diplomirala na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Med leti 1966 in 1968 je bila zdravnica splošne prakse v Zdravstvenem domu Cerknica. Nato se je vrnila na specializacijo v Ljubljano in je na Interni kliniki Kliničnega centra leta 1972 opravila specialistični izpit iz interne medicine.

Že leta 1971 se je usmerila v hematologijo. V letih 1978 - 1984 je na Hematološki kliniki  UKC v Ljubljani vodila  Oddelek za hemoblastoze (levkemije in druge maligne bolezni krvotvornih organov). Po svojem odhodu v Subotico  je  tam na Internem  oddelku Medicinskega centru  organizirala in vodila hematološki odsek do svoje vrnitve v Ljubljano leta 1991.                                                

Nato se je kot hematologinja zaposlila na Onkološkem institutu na  Oddelku za maligne limfome in kot strokovni vodja Kliničnega laboratorija za hematologijo, kjer je delovala do svoje upokojitve leta 1998. Usmerila se je zlasti na področje raziskovanja imunologije malignih limfomov in  imunskega odziva telesa na tovrstne bolezni. V tujini je objavila nekaj lastnih izsledkov, pomembnih za točnejšo imunsko opredelitev malignih limfomov in izbiro njihovega zdravljenja.

Od leta 1971 dalje je redno s svojimi predavanji in objavami v publikacijah sodelovala na Tavčarjevih dnevih, podiplomskem izobraževanju za zdravnike splošne medicine, ki so jih prirejale Interne klinike UKC, ter objavljala članke s področja hematologije v raznih strokovnih in poljudnih publikacijah. Sodelovala in izobraževala se je na številnih hematoloških kongresih doma in v tujini ter bila na strokovnem izpopolnjevanju v Oxfordu in Cambridgeu. Leta 1975 je bila sprejeta v mednarodno združenje hematologov, International Society of Hematology (ISH).

Po upokojitvi leta sta ostala predmet njenega posebnega zanimanja imunski sistem zdravega človeka in njegov odziv na bolezni, predvsem pa možnosti samozdravljenja z načinom življenja in naravnimi zdravili.

Bila je pobudnica in je ena izmed treh avtoric zbornika LJUBLJANSKI KLASIKI 1563-1965.  Je tudi med ustanovitelji Društva klasikov leta 2000. V njegovem Upravnem odboru sodeluje od vsega začetka: 2000 - 2009 kot  finančnica, 2010 - 2012 kot tajnica ter od 2013 - 2018 kot predsednica.

 

Zadnja predavanja

15
Nov

Kaj lahko starostniki še sami storimo za svoje zdravje?

V prvem delu je dr. Polona Peternel, specialistka interne medicine, predstavila najpogostejše bolezni srca v starosti, možnosti in specifičnosti njihovega zdravljenja ter pomen bolnikovega sodelovanja.
25
Okt

Pavel Kunaver (1889 – 1988)

Prof. dr. JURIJ KUNAVER
Avtor knjige je predstavil svojega očeta, Pavla Kunaverja, profesorja na Klasični gimnaziji med leti 1946 in 1959, geografa, astronoma, slikarja in športnika, ki je že pred 1. svetovno vojno zaslovel kot eden prvih slovenskih plezalcev, jamarjev in smučarjev, pa tudi kot nadarjen pisec in ilustrator.
7
Jun

Arbitražna razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško

Mag. DUŠAN FATUR
Predavatelj je, kot vladni udeleženec razgovorov in poznavalec, že leta 2007 na srečanju Društva klasikov imel predavanje o meji med obema državama pod naslovom Od jugurtinske vojne do sporazuma Drnovšek – Račan.