Za boljše delovanje ta stran potrebuje in uporablja piškotke.
Z klikom na »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletne strani se s tem strinjate.
Avtor knjige je predstavil svojega očeta, Pavla Kunaverja, profesorja na Klasični gimnaziji med leti 1946 in 1959, geografa, astronoma, slikarja in športnika, ki je že pred 1. svetovno vojno zaslovel kot eden prvih slovenskih plezalcev, jamarjev in smučarjev, pa tudi kot nadarjen pisec in ilustrator. V ospredju predavanja so bili zlasti njegovi dosežki na področjih vzgoje in izobraževanja, poljudnoznanstvenih objav, zlasti o krasu in gorah, tudi o zvezdah.
Medtem ko je bil vodilni slovenski skavt že od leta 1924 pa do začetka 2. svetovne vojne, je po njej aktivno sodeloval pri obnovitvi slovenskega taborništva. S tem in številnimi izleti na slovenski kras in v gore je veliko prispeval k oblikovanju mladega rodu v smislu domovinske ljubezni in razumevanja ter varstva narave. S svojimi številnimi poljudnoznanstvenimi prispevki v strokovnih in mladinskih časopisih je širil zanimanje za naravne, zlasti kraške in gorske znamenitosti Slovenije, med njimi tudi za Triglavski ledenik. Bil je eden najbolj znanih amaterskih astronomov svojega časa in nadvse plodovit in dolgoletni poročevalec o astronomskih pojavih. Odločno se je zavzemal za varstvo narave in se uspešno uprl projektom, ki bi v temeljih spremenili naravno podobo nekaterih slovenskih pokrajin, med njimi tudi Cerkniškega jezera. Tudi z vodenjem tujih strokovnih skupin, ko še ni bilo razvitega turizma, je prispeval k širjenju pozitivne podobe o Sloveniji.
Vse življenje je vzorno pisal dnevnik in na več tisoč straneh zabeležil številne dogodke, zlasti trenutno stanje v naravi. V njih je mnogo zanimivih sestavkov, ki pričajo o času, ki ga je živel, o njegovem življenju, čustvovanju, navadah in tudi o sposobnosti natančnega opazovanja, in kar doslej še ni bilo objavljeno.
Predavatelj je s številnimi posnetki iz njegovega zasebnega življenja, iz njegovih izletov in taborjenj, ki so bili digitalizirani šele pred nedavnim, prikazal ne le njegov bogat življenjski opus temveč tudi razvoj jamarstva in mladinskega taborništva pri nas. Nekateri prisotni so se lahko prepoznali na slikah in obujali skupne spomine.
se je rodil leta 1933 v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in Klasično gimnazijo. Na takratni Prirodoslovno-matematični fakulteti je diplomiral leta 1958. Akademsko leto 1968/69 je preživel na študijskem izpopolnjevanju v Angliji. Leta 1973 je doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani z doktorsko disertacijo Geomorfološki razvoj Kaninskega pogorja s posebnim ozirom na razvoj glaciokrasa.
Leta 1961 je bil izvoljen za asistenta na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, 1978 za docenta, 1984 za izrednega in 1993 za rednega profesorja za fizično geografijo in didaktiko geografije. Vmes je 12 let deloval na nekdanji Pedagoški akademiji v Ljubljani, kjer je bil dekan. Pod njegovim predsedovanjem gradbenemu odboru je bila zgrajena sedanja zgradba Pedagoške fakultete. Upokojil se je leta 1999. Na Tretji univerzi v Ljubljani že 19 let predava trem študijskim skupinam Geografijo Slovenije z zamejstvom. Kot zunanji sodelavec je predaval na več fakultetah, med drugim tudi obrambno geografijo na FDV v Ljubljani.
Njegovo raziskovalno in pedagoško delo v geografiji predstavljata dve glavni usmeritvi. Prva je geomorfologija in geografija gorskih območij, zlasti visokogorskega krasa in geomorfologija ledeniškega reliefa. S svojimi raziskovanji je pomembno prispeval k novostim in poglobitvi znanja o teh vrstah reliefa. Drugo področje je didaktika geografije, kjer se je uveljavil s pisanjem učbenikov, z osnovanjem strokovne revije, z aktiviranjem učiteljev in z mednarodnim povezovanjem. Poleg raziskovalnega in pedagoškega dela je opravljal tudi vodstvene in strokovne funkcije.
Njegov prispevek k razvoju slovenske geografije in poglabljanju geografskega znanja o naši domovini je velik. Svoja spoznanja je prenašal tudi v tujino na vrsti strokovnih sestankov, zborovanj in kongresov in tako širil poznavanje Slovenije ter bogatil geografijo na mednarodni ravni. Poleg preučevanja naših pokrajin je opravljal tudi pedagoško in mentorsko delo. Objavil je skoraj 600 bibliografskih enot, od tega več kot sto poljudnih člankov in sestavkov. Je častni predsednik Zveze geografov Slovenije in častni član Geomorfološkega društva Slovenije ter Društva učiteljev geografije Slovenije.