Za boljše delovanje ta stran potrebuje in uporablja piškotke.
Z klikom na »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletne strani se s tem strinjate.
Idrija se je po zaslugi znamenitega rudnika živega srebra razvila v drugo največje mesto na nekdanjem Kranjskem. V razgibanem idrijskem javnem življenju je v letih pred prvo svetovno vojno sodelovalo in med seboj tekmovalo blizu 30 političnih, strokovnih, kulturnih in telesnovzgojnih organizacij in društev. Bogata šolska tradicija in zavest o pomenu izobraževanja in znanja sta na prelomu 19. v 20. stoletje botrovali ustanovitvi idrijske in obenem prve slovenske realke! Idrijska mestna občina je to srednjo šolo nacionalnega pomena odprla leta 1901, do leta 1903 pa je zgradila in opremila tudi monumentalno šolsko poslopje.
Prva slovenska realka je v našem najstarejšem rudarskem mestu četrt stoletja opravljala hvalevredno poslanstvo. Ponašala se je z izvrstnim profesorskim kadrom, bogato knjižnico in sodobno opremljenimi kabineti ter privabljala mladino s celotne Kranjske in Primorske. Šolo je v petindvajsetih letih delovanja obiskovalo skupno nad 1000 dijakov (različnih oseb), v svet pa je poslala nad 400 maturantov, ki so se pozneje uveljavili na mnogih vidnih in odgovornih mestih v gospodarstvu, znanosti in kulturi.
Zavod, ki je gojencem krepil trdno narodno zavest, so leta 1926 italijanski fašistični oblastniki nasilno ukinili. Idrija si je znova pridobila srednjo šolo šele sedem let po drugi svetovni vojni. V stavbi nekdanje realke domuje od leta 1952 Gimnazija Jurija Vege Idrija.
Rodil se je 21. oktobra 1943 v rudarski družini v Spodnji Kanomlji (zdaj Razpotje 7) pri Idriji. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Idriji in maturiral leta 1962. V letih 1962 – 1967 je študiral zgodovino in umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in leta 1967 diplomiral na obeh oddelkih. Za diplomsko nalogo Krščanski socialisti v Osvobodilni fronti je leta 1968 prejel študentsko Prešernovo nagrado.
Na idrijskih šolah je kot profesor poučeval in predaval od leta 1967 do 2007, največ na Gimnaziji Jurija Vege in občasno na drugih srednjih šolah. V njegovem predmetniku so bili: zgodovina, umetnostna zgodovina, sociologija, filozofija, etika in družbena ureditev.
Med letoma 1987 in 1999 je bil redno zaposlen v Mestnem muzeju Idrija kot kustos za starejšo zgodovino in vodja galerijske dejavnosti, Med drugim je izdelal scenarij za stalno razstavo Pet stoletij Rudnika živega srebra in mesta Idrije v gradu Gewerkenegg.
Od leta 1980 dalje, ko se je začel dejavneje ukvarjati z raziskovanjem idrijske preteklosti in kulturne dediščine, je objavil več samostojnih knjižnih izdaj ter množico zgodovinskih razprav, člankov in likovnih analiz. Občina Idrija mu je leta 1997 podelila svoje najvišje priznanje za ustvarjalnost na kulturnem področju – Pirnatovo nagrado.
Je tudi višji muzejski kustos in pedagoški svetnik.
Od leta 2008 do 2013 predava tematiko izbranih poglavij iz umetnostne zgodovine za slušatelje Tretje univerze v Idriji in v Logatcu.
1. Monografije (knjižne izdaje): Prva slovenska realka (1986), Spodnja Idrija (1996),
Znamenje vekov (2000), Ivan Rijavec (2001), Idrijski svet vabi na obisk (2002), Jožef Mrak in njegov čas (2011).
2. Razprave, članki, prispevki v 25 zbornikih in priročnikih.
3. Spremna beseda v približno 30 katalogih zgodovinskih, likovnih in drugih razstav.
4. Prispevki (razprave, eseji, članki) v različnih revijah: Idrijski razgledi, Primorska srečanja, Kronika itd – skupno okrog 100 enot.
5. Gesla v Enciklopediji Slovenije in v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu – skupno okrog 50 enot.
6. Spremne besede in recenzije v raznih knjižnih izdajah: zgodovina, domoznanstvo, poezija in proza, šolski učbeniki – skupno 15 enot.
7. Članki, poročila, kolumne, itd v časopisih – skupno okrog 200 enot.
8. Prispevki v sklopu radijskih in TV oddaj.
9. Predavanja na strokovnih srečanjih: simpoziji, seminarji, zborovanja – skupno dvanajst.
10. Strokovne utemeljitve za izdaje poštnih znamk in besedila na 15 spominskih obeležjih.