Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Filtriraj kronološko
  2000     2004     2005     2006     2007     2008     2009     2010     2011     2012     2013     2014     2015     2016     2017     2018  
Filtriraj tematsko
  Antika     Antropologija     Arheologija     Arhitektura     Biologija     Botanika     Društvo klasikov     Ekonomija     Energetika     Esperanto     Etnologija     Filozofija     Fizika     Fizika, razno, antropologija     Geografija     Geologija     Gerontologija     Glasba     Izobraževanje     Kemija     Knjiga     Knjiga, Geografija     Književnost     Kultura     Latinščina     Literatura     Medicina     Poezija     Politika     Potopis     Pravo     Predstava     Psihologija     Razno     Razstava     Slikarstvo     Slovenija     Slovenska zgodovina     Slovenščina     Šolstvo     Verstva     Veterina     Zgodovina  
Išči        Zapri
7. Junij 2018

Mag. DUŠAN FATUR

Arbitražna razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško

135. PREDAVANJE

Predavatelj je, kot vladni udeleženec razgovorov in poznavalec, že leta 2007 na srečanju Društva klasikov imel predavanje o meji med obema državama pod naslovom Od jugurtinske vojne do sporazuma Drnovšek – Račan. Slovenska in hrvaška vlada sta namreč že leta 2001 sporazum sprejeli in ga parafirali; bil je medsebojno usklajen in uravnotežen ter za obe strani zgodovinsko korekten v okviru razumnih kompromisov.

Po mnogih poskusih in ob mednarodni pomoči  je odločitev o meji ostala izključno v pravniških in diplomatskih okvirih, a brez dokončnega zaključka – tudi zaradi hrvaških spornih potez in nespoštovanja dogovorov.

V zadnji fazi urejanja meje predavatelj ni več sodeloval; pozna pa zaključke, kot jih je izpostavilo Arbitražno sodišče v svoji razsodbi. Ti so drugačni od onih, ki jih slišimo te dni v raznih  predvolilnih »tolmačenjih«. Prav o tem bo govoril in posebno pozornost posvetil petim območjem na kopnem in na morju, ki že vrsto let burijo duhove.

Mag. DUŠAN FATUR, univ. dipl. geograf in urbanist

Po maturi na Klasični gimnaziji v Ljubljani se je leta 1952 vpisal na študij geografije z namenom, da bo geograf, ki gleda v bodočnost. Ta mladostna želja se mu je v celoti uresničila, ko se je po prvi pedagoški službi že leta 1960 zaposlil na tedaj ustanovljenem Okrajnem zavodu za urbanizem (poznejši LUZ). Ob pripravi prvega urbanističnega plana Ljubljane se je štirinajst let ukvarjal z analitskimi deli, prognozami in lokacijskimi posli.

Leta 1974 je prešel na Republiški zavod za prostorsko planiranje, kjer je v okviru prostorskega plana Slovenije sodeloval pri pripravi energetskih, vodnogospodarskih in prometnih zasnov in projektov. Tedaj se je seznanjal s čezmejnim sodelovanjem in pobudami, ki so bile pozneje realizirane v srednjeevropskem prostoru. Sodeloval je v mnogih organih, tako v Jugoslaviji kot v sosednjih državah, v Švici in na Bavarskem, pa tudi v okviru alpskih inštitucij. Ta leta so bila vsebinsko zelo plodna, obenem pa je pri študiju urbanističnega in prostorskega planiranja na FAGG opravil magisterij.

V osemdesetih letih se je zaposlil na Ministrstvu za okolje in prostor (tedaj še Republiški sekretariat za urbanizem), kjer je bil odgovoren za izdajo lokacijskih dovoljenj za vse vrste regionalnih objektov. Ob tem delu je večkrat prepotoval vso Slovenijo in ob meji prvič naletel na mejne zaplete, ki so pozneje precej zaznamovali njegovo nadaljnje delo. Leta 1992 je na poziv ministra Marijana Kranjca prešel na Ministrstvo za promet z nalogo,  pripraviti vse potrebno za pričetek intenzivne izgradnje avtocestnega križa. Ta akcija, ki jo spremlja od vsega začetka, je dosegla prvi vrhunec s sprejemom Zakona o bencinskem tolarju, ki je omogočil izgradnjo avtocest in ki je prav te mesece po več desetletjih v zaključni fazi.

Med tem so ga povabili – verjetno zaradi dobrega poznavanja Slovenije – v Mešano slovensko-hrvaško diplomatsko komisijo za ugotovitev in označitev državne meje. Po devetletnem trudu je odlična ekipa uspela zaključiti delo s Sporazumom Drnovšek-Račan. Leta 2001 je z dr. Pogačnikom in še dvema sodelavcema v imenu Vlade parafiral sporazum v dobri veri, da je z uravnoteženim kompromisom dosežena zadovoljiva in sprejemljiva rešitev.

Kljub naknadni popolni hrvaški zavrnitvi sporazuma, doseženega že na obeh Vladah, ter ob premalo  premišljeni in neargumentirani kritiki pri nas, je bil z rezultatom zadovoljen, kot tudi z nadaljnjimi postopki, zaključenimi z arbitražno razsodbo.

Sodišče se je v svoji presoji naslonilo na preko 2.200 dokumentov in več kot 300 grafičnih prilog, od katerih ima vsak svojo težo. Zadeva tudi v drugem in zadnjem poskusu ni končana, največ zaradi nepotrebnih in podtaknjenih zapletov.

Zadnja predavanja

15
Nov

Kaj lahko starostniki še sami storimo za svoje zdravje?

V prvem delu je dr. Polona Peternel, specialistka interne medicine, predstavila najpogostejše bolezni srca v starosti, možnosti in specifičnosti njihovega zdravljenja ter pomen bolnikovega sodelovanja.
25
Okt

Pavel Kunaver (1889 – 1988)

Prof. dr. JURIJ KUNAVER
Avtor knjige je predstavil svojega očeta, Pavla Kunaverja, profesorja na Klasični gimnaziji med leti 1946 in 1959, geografa, astronoma, slikarja in športnika, ki je že pred 1. svetovno vojno zaslovel kot eden prvih slovenskih plezalcev, jamarjev in smučarjev, pa tudi kot nadarjen pisec in ilustrator.
7
Jun

Arbitražna razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško

Mag. DUŠAN FATUR
Predavatelj je, kot vladni udeleženec razgovorov in poznavalec, že leta 2007 na srečanju Društva klasikov imel predavanje o meji med obema državama pod naslovom Od jugurtinske vojne do sporazuma Drnovšek – Račan.