Letos se spominjamo 440. obletnice izida dveh, za naš narod, zelo pomembnih knjig. Obe sta izšli leta 1584. Ena izmed njih je Dalmatinova BIBILIJA, prvi slovenski prevod med 12 svetovnimi prevodi v sodobne jezike (po izumu tiska). Druga je slovenska slovnica Zimske urice (Arcticae horulae), ki jo je napisal Adam Bohorič, poleg Trubarja ustanovitelj šolstva na Slovenskem in dolgoletni ravnatelj prva latinske šole ter kasnejše klasične gimnazije v Ljubljani, ki se je ohranila skozi štiri in pol stoletja do današnjih dni. Naš mali narod, razdeljen med razne fevdalce, se je šele od leta 1550, od prvih Trubarjevih del dalje, začel zavedati svoje skupne identitete, Dobil je prvi knjigi v svojem jeziku, Abecednik in Katekizem, prve šole in redni pouk. Že 34 let kasneje pa celotni prevod Sv. Pisma in slovnico svojega jezika, kjer je bil uzakonjen Trubarjev črkopis. V pisavi, imenovani bohoričica, je pisal še Prešeren. Nato jo je zamenjala gajica.
Tokrat smo obiskali knjižnico, pinakoteko in zakladnico Frančiškanskega samostana na Tromostovju v Ljubljani in si z vodičem ogledali njeno bogastvo.
Prenovljena knjižnica je ponovno odprla svoja vrata 23.11.2023. Frančiškanska knjižnica je najdlje delujoča knjižnična ustanova na Slovenskem, ki neprekinjeno deluje že 790 let (1233-2023). Na tej lokaciji je od 18. stoletja, svojo sedanjo podobo pa je dobila po potresu leta 1895. Obnovo je vodil graški arhitekt Raimund Jeblinger. V letih 2022 in 2023 je bila temeljito obnovljena in je od novembra 2023 z muzejem in pinakoteko prvič odprta širši javnosti. Iz samostana na Vodnikovem trgu so na lokacijo na Prešernovem trgu prenesli tudi vse knjige. Ne glede na to, da je knjižnica v Ljubljani obstajala že od leta 1233, se za ustanovitelja današnje šteje Žiga Škerpin, ki je zanjo pridobil tudi večino starejšega fonda. Gradnja in urejanje (poslikava) prostorov knjižnice je potekala med letoma 1733 in 1735, denar pa so prispevali dobrotniki, tudi Auerspergi. Škerpin je mnogo knjig prinesel iz svojih številnih vizitacij in potovanj, nekaj pa tudi kupil. Knjižnica danes hrani 70.000 enot, vključno z 20.000 enotami starejšega antikvarnega gradiva, hrani tudi 150 srednjeveških listin, pri čemer je najstarejša iz leta 1265, v hrambi pa je tudi 117 inkunabul. Med dragocenostmi so Dalmatinova biblija s Trubarjevim lastnoročnim podpisom in prvi izvod Krsta pri Savici s Prešernovim posvetilom.
