Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Filtriraj kronološko
  2000     2004     2005     2006     2007     2008     2009     2010     2011     2012     2013     2014     2015     2016     2017     2018     2019  
Filtriraj tematsko
  Antika     Antropologija     Arheologija     Arhitektura     Biologija     Botanika     Društvo klasikov     Ekonomija     Energetika     Esperanto     Etnologija     Filozofija     Fizika     Fizika, razno, antropologija     Geografija     Geologija     Gerontologija     Glasba     Izobraževanje     Kemija     Knjiga     Knjiga, Geografija     Književnost     Kultura     Latinščina     Literatura     Medicina     Poezija     Politika     Potopis     Pravo     Predstava     Psihologija     Razno     Razstava     Slikarstvo     Slovenija     Slovenska zgodovina     Slovenščina     Šolstvo     Verstva     Veterina     Zgodovina  
Išči        Zapri
6. December 2018

Mag. TATJANA ROZMAN

Klasični jeziki med tradicijo in novimi izzivi poučevanja v sodobnem šolskem sistemu

138. PREDAVANJE

Šolski sistem si je v preteklih obdobjih izvajanja klasičnih vsebin vsaj načelno prizadeval za oblikovanje avtonomnega in kritičnega posameznika, se je pa v praksi pogosto dogajalo drugače. Ponovno uvedbo klasičnih oddelkov v splošne gimnazije so pospremila velika pričakovanja in upanje, da bodo učne vsebine, specifične za klasične oddelke, pomenile novo vrednost v smislu oblikovanja kritičnih predstavnikov mladih. Da bodo ne le zaradi dodatnega znanja latinščine, pač pa predvsem zaradi poudarjanja splošno humanističnih vsebin laže kljubovali pritiskom, ki zahtevajo tržno usmerjeno delovno silo – tudi ko govorimo o visoko izobraženem kadru.

Negotovost in strah pred prihodnostjo postavljata znanje v vlogo instrumenta moči, ki služi interesu kapitala. Tako je moč znanja enaka moči služiti kapitalu. Šolski sistem postane mehanizem, ki predvsem disciplinira posameznika in mu ne dopušča, da bi deloval avtonomno. Prav takšen mehanizem utrjuje tudi  potrošniški sistem in ustvarja frustriranega posameznika, ki ga v strahu za položaj v družbi ves čas obvladuje slaba vest.  Na eni strani  se znižujejo kriteriji zahtevnosti glede znanja in se nekritično podeljuje status nadarjenih dijakov, na drugi strani pa sta neprilagojenost in nepripravljenost soočiti se z  morebitno lastno neuspešnostjo. Znanje se vrednoti le še numerično in po kriterijih, ki odločajo o vpisu na najbolj želene fakultete. Znanje tako ni cilj, temveč  sredstvo za utrjevanje instrumentov moči nad posameznikom. Šolski sistem prevzame takšno vlogo v trenutku, ko  v otrokovi glavi moč radovednosti zamenja želja po uspehu.

Predavateljica  je  v predavanju izpostavila nekaj ključnih problemov, ki se še kako očitno odražajo prav v klasičnih oddelkih. Kaj torej danes pomeni klasična izobrazba in kakšnim pristikom bi se morali upreti?

Tokratno predavanje je bilo v sodelovanju s klasično I. gimnazijo v Celju, eno izmed petih javnih gimnazij v Sloveniji s poukom latinščine.

Mag. TATJANA ROZMAN

je profesorica zgodovine in filozofije na I. gimnaziji v Celju od leta 1989 dalje.

Diplomirala je iz zgodovine in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Znanstveni magisterij iz filozofije je opravila na Univerzi na Primorskem.

Je avtorica več  strokovnih člankov, med njimi prispevka za zbornik Svetovni dan filozofije (Ljubljana, Pedagoški institut 2018) in Je avtorica knjige Pojoči kastrati – (zlo)rabljeno telo na odru.

Več let izvaja ciklus predavanj s skupnim naslovom »Ali lahko danes še kaj počnemo s filozofijo?«  in sicer četrto leto za Osrednjo knjižnico Celje ter tretje leto za Knjižnico Otona Župančiča v Ljubljani.

 

Zadnja predavanja

20
Jun

O svetlobi, optični znanosti, barvah in klasični izobrazbi

Prof. dr. MARIJA STROJNIK, univ. dipl. fizike
Združeni narodi so proslavili leto 2015 kot Mednarodno leto svetlobe in tehnologij, ki jih omogoča svetloba (IYL 2015). Želeli bi, da bi se ljudje bolj zavedali znanstvenih dosežkov o svetlobi in njenih aplikacijah ter o njenem pomenu za človeštvo.
9
Maj

Plečnik

Prof. dr. PETER KREČIČ
Predavatelj, ki je pri nas predaval o Plečniku že leta 2008, je tokrat predstavil svojo knjigo o njem, izjemno izčrpno in poljudno pisano biografijo, saj arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) preučuje že desetletja.
21
Mar

Tacitova Germanija

Ddr. VERENA PERKO, univ. dipl. arheologinja, muzeologinja
Kaj takšnega reči za katerokoli knjigo, je velik greh. Posebno, če gre za 2000 let staro delo, ki so ga po mnogih stoletjih ponovno odkrili v 15. stoletju in začeli z navdušenjem brati. Zanjo predavateljica pravi, da je verjetno njena najljubša in jo zato želi predstaviti tudi Društvu klasikov.