Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Filtriraj kronološko
  2000     2004     2005     2006     2007     2008     2009     2010     2011     2012     2013     2014     2015     2016     2017     2018     2019     2020     2021     2022     2023     2024  
Filtriraj tematsko
  Antika     Antropologija     Arheologija     Arhitektura     Biologija     Botanika     Društvo klasikov     Ekonomija     Energetika     Esperanto     Etnologija     Filozofija     Fizika     Fizika, razno, antropologija     Geografija     Geologija     Gerontologija     Glasba     Izobraževanje     Kemija     Knjiga     Knjiga, Geografija     Književnost     Kultura     Latinščina     Literatura     Medicina     Poezija     Politika     Potopis     Pravo     Predstava     Psihologija     Razno     Razstava     Slikarstvo     Slovenija     Slovenska zgodovina     Slovenščina     Šolstvo     Verstva     Veterina     Zgodovina  
Išči        Zapri
30. Marec 2023

Bogdanka Pirc Marjanovič

Nekaj o ustanovitvi Društva klasikov

V Ljubljani, na Prežihovi ulici 8, poleg Narodne Galerije, je šola, ki je bila zgrajena leta 1899, po velikem ljubljanskem potresu. Od tega leta dalje so bile v njej - brez prekinitve -  cesarsko-kraljeva, kraljeva in nato državna klasična gimnazija s popolnim, strnjenim osemletnim poukom latinščine in poukom stare grščine. Od šolskega leta 1958/59 dalje, od uvedbe osemletnih osnovnih šol in štiriletnih gimnazij, je v njej Osnovna šola Prežihovega Voranca, ki v zadnjih štirih letih pouka ohranja pouk latinščine do danes, vendar v vedno bolj okrnjeni obliki.

Ob stoletnici te zgradbe, v letu 1999, je šola pripravila predstavo v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki smo se je udeležili številni maturanti nekdanje popolne, osemletne klasične gimnazije. Šola je izdala tudi svoj Zbornik ob 100-letnici šolskega pouka v zgradbi sedanje Osnovne šole Prežihovega Voranca, Ljubljana, s prikazom dela te šole (tudi s slikovnim gradivom) ter seznami imen njenih profesorjev in dijakov v tem stoletju.

Nekdanji maturanti te gimnazije, ki smo se po desetletjih razveselili ponovnega srečanja, smo se odločili, da prispevamo k njenemu jubileju raziskavo o preteklosti pouka latinščine na naših tleh. S pomočjo predstavnikov iz 48 razredov smo dobili podatke o skoraj 900 nekdanjih maturantih (1928-1965), ki so nato zbrali sredstva za izdajo našega zbornika LJUBLJANSKI KLASIKI 1563-1965. Izšel v samozaložbi, z nekaj donatorji, v 1200 izvodih.

Z intenzivnim, prostovoljnim delom in z možnostjo  dostopa do vseh ustreznih arhivov smo v pičlega pol leta lahko pripravili zbornik preteklosti pouka latinščine pri nas. Z velikim presenečenjem, veseljem in tudi narodnim ponosom smo ugotovili, da sega naše šolstvo že skoraj pol tisočletja v preteklost  Da se naše prve redne (in latinske)  šole pojavijo že 13 let po prvi slovenski knjigi in si nato sledijo šole: protestantska stanovska šola in gimnazija (1563-1598), jezuitska gimnazija (1597-1773), terezijanska gimnazija (1773-1849), državna klasična gimnazija (1849-1958). Zbornik (726 strani) je v celoti objavljen na naši spletni strani www.drustvoklasikov.com. .

Po proslavi se nismo razšli, temveč smo naslednje leto, v marcu 2000 ustanovili Društvo klasikov. V njem se še naprej družimo, srečujemo in izobražujemo na aktualnih predavanjih, strokovnih izletih in na pohodih, kjer se rekreiramo. Veselimo se naših druženj in spominov, pa tudi pogledov naprej, ne glede na naše tretje, četrto ali celo peto obdobje svojega življenja.

V času epidemije korone smo prekinili predavanja v živo in jih spremenili v pisna Vse svoje dejavnosti  od začetkov društva in vse pomembne podatke objavljamo na naši spletni strani

Stare generacije se počasi poslavljamo. Po 23 letih obstoja društva nas je od nekdanjih 282 še vedno 142 članov. »Najmlajši« so maturirali leta 1965. Želimo, da bi se nam pridružili tudi klasiki-maturanti od leta 1966 do leta 1999 – do konca stoletnice zgradbe naše skupne latinske šole. Da skupaj podpremo svoja prizadevanja za ohranitev in možnost rednega pouka latinščine v našem javnem šolstvu. Da tudi v novi, lastni državi, obdržimo to dragoceno izobrazbo, ki je tako pomembno zaznamovala našo strokovno pot v življenju in nam odprla vrata v vse smeri kasnejše izobrazbe in poklicev.

Predstavitev Zbornika in Društva klasikov na novinarski konferenci v Mestni hiši v Ljubljani (19. 5. 2000).

Na zgornji fotografiji od leve proti desni: Bogdanka Pirc Marjanovič in mag. Živka Črnivec (soavtorici Zbornika), prof. dr. Boris Klun, prvi predsednik Društva klasikov in prof. dr. Branko Stanovnik, predsednik pripravljalnega odbora za izdajo zbornika LJUBLJANSKI KLASIKI 1563 – 1965 (1999). Zbornik je v digitalizirani obliki  (726 srani) v celoti objavljen  na naši spletni strani www.drustvoklasikov.com.

Zadnja predavanja (2024)

22
Maj

TRIJE BISERI SREDOZEMLJA Korzika, Kreta, Kornatski otoki

MARINKA KOŽELJ STEPIC
Predavateljica nas je povabila na virtualni ogled Korzike, Krete in Kornatskih otokov. Nekateri člani društva so jih z njo, pred časom že obiskali. Številnim pa to ni bilo dano in jim, žal v bodoče ne bo več. Zato smo se odločili, da si na ta način ogledajo njihove lepote.
18
Apr

Frančiškanska knjižnica v Ljubljani (1233 - obnovljena 2023)

Obisk Frančiškanske knjižnice
Ob 440. obletnici izida DALMATINOVE BIBLIJE in BOHORIČEVE SLOVNICE (1584) smo si v tej najstarejši delujoči knjižnici na Slovenskem ogledali originalne izdaje dragocenih dokumentov iz naše kulturne preteklosti.
14
Mar

Človečnjaki

DR. BARBARA BAJD
KDO SMO, OD KOD PRIHAJAMO? Predavateljica nam je predstavila svojo knjigo (2021), v kateri seznani bralca z glavnimi predstavniki naših prednikov, kakšni so bili, kje so živeli in kako so se spreminjali. Pisana je kot pogovor med mamo in sinom, ki ima nekatere napačne predstave o naših prednikih, tako kot tudi marsikdo od nas. Ali smo se razvili iz opice, kdo so bili neandertalci? Knjiga je bila nagrajena z Zlato hruško za leto 2022, priznanje za izbrane odlične mladinske knjige.