Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Filtriraj kronološko
  2000     2004     2005     2006     2007     2008     2009     2010     2011     2012     2013     2014     2015     2016     2017     2018  
Filtriraj tematsko
  Antika     Antropologija     Arheologija     Arhitektura     Biologija     Botanika     Društvo klasikov     Ekonomija     Energetika     Esperanto     Etnologija     Filozofija     Fizika     Fizika, razno, antropologija     Geografija     Geologija     Gerontologija     Glasba     Izobraževanje     Kemija     Knjiga     Knjiga, Geografija     Književnost     Kultura     Latinščina     Literatura     Medicina     Poezija     Politika     Potopis     Pravo     Predstava     Psihologija     Razno     Razstava     Slikarstvo     Slovenija     Slovenska zgodovina     Slovenščina     Šolstvo     Verstva     Veterina     Zgodovina  
Išči        Zapri
25. Oktober 2018

Prof. dr. JURIJ KUNAVER

Pavel Kunaver (1889 – 1988)

136. PREDAVANJE

Ob izidu knjige Pavel Kunaver – SIVI VOLK

Avtor knjige je predstavil svojega očeta, Pavla Kunaverja, profesorja na Klasični gimnaziji med leti 1946 in 1959, geografa, astronoma, slikarja in športnika, ki je že pred 1. svetovno vojno zaslovel kot eden prvih slovenskih plezalcev, jamarjev in smučarjev, pa tudi kot nadarjen pisec in ilustrator. V ospredju predavanja so bili zlasti njegovi dosežki na področjih vzgoje in izobraževanja, poljudnoznanstvenih objav, zlasti o krasu in gorah, tudi o zvezdah.  

Medtem ko je bil vodilni slovenski skavt že od leta 1924 pa do začetka 2. svetovne vojne, je po njej aktivno sodeloval pri obnovitvi slovenskega taborništva. S tem in številnimi izleti na slovenski kras in v gore je veliko prispeval k oblikovanju mladega rodu v smislu domovinske ljubezni in razumevanja ter varstva narave. S svojimi številnimi poljudnoznanstvenimi prispevki v strokovnih in mladinskih časopisih je širil zanimanje za naravne, zlasti kraške in gorske znamenitosti Slovenije, med njimi tudi za Triglavski ledenik. Bil je eden najbolj znanih amaterskih astronomov svojega časa in nadvse plodovit in dolgoletni poročevalec o astronomskih pojavih. Odločno se je zavzemal za varstvo narave in se uspešno uprl projektom, ki bi v temeljih spremenili naravno podobo nekaterih slovenskih pokrajin, med njimi tudi Cerkniškega jezera. Tudi z vodenjem tujih strokovnih skupin, ko še ni bilo razvitega turizma, je prispeval k širjenju pozitivne podobe o Sloveniji.

Vse življenje je vzorno pisal dnevnik in na več tisoč straneh zabeležil številne dogodke, zlasti trenutno stanje v naravi. V njih je mnogo zanimivih sestavkov, ki pričajo o času, ki ga je živel, o njegovem življenju, čustvovanju, navadah in tudi o sposobnosti natančnega opazovanja, in kar doslej še ni bilo objavljeno.

Predavatelj je s številnimi posnetki iz njegovega zasebnega življenja, iz  njegovih izletov in taborjenj, ki so bili digitalizirani šele pred nedavnim, prikazal ne le njegov bogat življenjski opus temveč tudi razvoj jamarstva in mladinskega taborništva pri nas. Nekateri prisotni so se lahko prepoznali na  slikah in obujali skupne spomine.
 

PROF. DR. JURIJ KUNAVER, univ. dipl. geograf

se je rodil leta 1933 v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in Klasično gimnazijo. Na takratni Prirodoslovno-matematični fakulteti je diplomiral leta 1958. Akademsko leto 1968/69 je preživel na študijskem izpopolnjevanju v Angliji. Leta 1973 je doktoriral na Filozofski fakulteti v Ljubljani z doktorsko disertacijo Geomorfološki razvoj Kaninskega pogorja s posebnim ozirom na razvoj glaciokrasa.

Leta 1961 je bil izvoljen za asistenta na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani, 1978 za docenta, 1984 za izrednega in 1993 za rednega profesorja za fizično geografijo in didaktiko geografije. Vmes je 12 let deloval na nekdanji Pedagoški akademiji v  Ljubljani, kjer je bil dekan. Pod njegovim predsedovanjem gradbenemu odboru je bila zgrajena sedanja zgradba Pedagoške fakultete. Upokojil se je leta 1999. Na Tretji univerzi v Ljubljani že 19 let predava trem študijskim skupinam Geografijo Slovenije z zamejstvom. Kot zunanji sodelavec je predaval na več fakultetah, med drugim tudi obrambno geografijo na FDV v Ljubljani.

Njegovo raziskovalno in pedagoško delo v geografiji predstavljata dve glavni usmeritvi. Prva je geomorfologija in geografija gorskih območij, zlasti visokogorskega krasa in geomorfologija ledeniškega reliefa. S svojimi raziskovanji je pomembno  prispeval k novostim in poglobitvi znanja o teh vrstah reliefa. Drugo področje je didaktika geografije, kjer se je uveljavil s pisanjem učbenikov, z osnovanjem strokovne revije, z aktiviranjem učiteljev in z mednarodnim povezovanjem. Poleg raziskovalnega in pedagoškega dela je opravljal tudi vodstvene in strokovne funkcije.

Njegov prispevek k razvoju slovenske geografije in poglabljanju geografskega znanja o naši domovini je velik. Svoja spoznanja je prenašal tudi v tujino na vrsti strokovnih sestankov, zborovanj in kongresov in tako širil poznavanje Slovenije ter bogatil geografijo na mednarodni ravni. Poleg preučevanja naših pokrajin je opravljal tudi pedagoško in mentorsko delo. Objavil je skoraj 600 bibliografskih enot, od tega več kot sto poljudnih člankov in sestavkov. Je častni predsednik Zveze geografov Slovenije in častni član Geomorfološkega društva Slovenije ter Društva učiteljev geografije Slovenije.

Zadnja predavanja

15
Nov

Kaj lahko starostniki še sami storimo za svoje zdravje?

V prvem delu je dr. Polona Peternel, specialistka interne medicine, predstavila najpogostejše bolezni srca v starosti, možnosti in specifičnosti njihovega zdravljenja ter pomen bolnikovega sodelovanja.
25
Okt

Pavel Kunaver (1889 – 1988)

Prof. dr. JURIJ KUNAVER
Avtor knjige je predstavil svojega očeta, Pavla Kunaverja, profesorja na Klasični gimnaziji med leti 1946 in 1959, geografa, astronoma, slikarja in športnika, ki je že pred 1. svetovno vojno zaslovel kot eden prvih slovenskih plezalcev, jamarjev in smučarjev, pa tudi kot nadarjen pisec in ilustrator.
7
Jun

Arbitražna razsodba o meji med Slovenijo in Hrvaško

Mag. DUŠAN FATUR
Predavatelj je, kot vladni udeleženec razgovorov in poznavalec, že leta 2007 na srečanju Društva klasikov imel predavanje o meji med obema državama pod naslovom Od jugurtinske vojne do sporazuma Drnovšek – Račan.