Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Filtriraj kronološko
  2000     2004     2005     2006     2007     2008     2009     2010     2011     2012     2013     2014     2015     2016     2017     2018     2019  
Filtriraj tematsko
  Antika     Antropologija     Arheologija     Arhitektura     Biologija     Botanika     Društvo klasikov     Ekonomija     Energetika     Esperanto     Etnologija     Filozofija     Fizika     Fizika, razno, antropologija     Geografija     Geologija     Gerontologija     Glasba     Izobraževanje     Kemija     Knjiga     Knjiga, Geografija     Književnost     Kultura     Latinščina     Literatura     Medicina     Poezija     Politika     Potopis     Pravo     Predstava     Psihologija     Razno     Razstava     Slikarstvo     Slovenija     Slovenska zgodovina     Slovenščina     Šolstvo     Verstva     Veterina     Zgodovina  
Išči        Zapri
9. Maj 2019

Prof. dr. PETER KREČIČ

Plečnik

Živeti za popolnost

140. predavanje

Predavatelj, ki je pri nas predaval o Plečniku že leta 2008, je tokrat  predstavil svojo knjigo o njem, izjemno izčrpno in poljudno pisano biografijo, saj arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) preučuje že desetletja. Spremlja ga tako osebnostno kot po umetniški strani, od njegove mladosti, očetove mizarske delavnice, prek šolanja v Gradcu, do preboja v šolo znamenitega arhitekta Otta Wagnerja.

Malo pred koncem 19. stoletja sledita njegov hitri vzpon na vrh umetniškega prizorišča in nato umetniška preobrazba med potovanjem po Italiji ter desetletje najvidnejšega ustvarjalnega vzpona. Kritika cerkve sv. Duha na Dunaju z najvišjih oblastnih vrhov ga prežene v Prago, kjer se desetletja ukvarja pretežno s poučevanjem na arhitekturnem oddelku umetnoobrtne šole.

Po prvi svetovni vojni pa se mu razprejo nova ustvarjalna obzorja; najprej z delom za predsednika Češkoslovaške republike Tomáša G. Masaryka in malo za tem s povabilom na arhitektski oddelek Tehniške fakultete ljubljanske univerze, ko lahko uresniči svojo največjo željo po življenju in delu v domovini. Njegov opus se dobro desetletje odvija vzporedno na Praškem gradu in v Ljubljani.

Obdobje po zadnji vojni zaznamuje njegovo umikanje v ozadje. Mojstrovo navidezno sestopanje z Dunaja v vse večjo anonimnost Prage in Ljubljane se posthumno kaže kot njegov neuspeh, zaton, zatrtje velikega talenta in ustvarjalnih moči. Toda le začasno.

V treh desetletjih po umetnikovi smrti se po velikem odkritju njegovega univerzalnega genija začenja njegov ponovni vzpon na svetovni Olimp arhitekturne umetnosti. Ta čas nam je avtor knjige predstavil zelo podrobno in v povezavi z družbenimi in političnimi spremembami v novi državi Sloveniji.

Knjiga, doslej najbolj obširna biografija o velikem mojstru, je izšla na 554 straneh in z okrog 150 slikami pri založbi Beletrina (Ljubljana, 2018).
 

Prof. dr. PETER KREČIČ, umetnostni zgodovinar in kritik

Rojen je leta 1947 v Ljubljani. Leta 1970 je diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in doktoriral leta 1982. Od leta 1973 je bil kustos za industrijsko oblikovanje v Arhitekturnem muzeju Ljubljana, od leta 1978 pa njegov ravnatelj do upokojitve. Med leti 1987 do 1998 je bil gostujoči profesor na Katedri za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, nato na Fakulteti za arhitekturo iste univerze. Od leta 2004 dalje je sodelavec in predavatelj na Fakulteti za humanistične študije v Univerze v Kopru in na Fakulteti za dizajn. Leta 2010 se je upokojil

Znanstveno je preučeval slovensko umetnost in posebej arhitekturo 19. in 20. stoletja ter umetnostno kritiko v času med vojnama. V sedemdesetih letih se je posvečal pretežno vprašanjem slovenske zgodovinske avantgarde v njenih evropskih okvirih, v osemdesetih in devetdesetih pa se je ukvarjal s preučevanjem življenja in dela arhitekta Jožeta Plečnika. Objavil je vrsto monografij in znanstvenih razprav z omenjenih področij. Ob tem se je več let ukvarjal z umetnostno in arhitekturno kritiko. Poglavitna področja njegovega  raziskovanja so vprašanja slovenskega in evropskega modernizma, protomedrnizma in umetniških avantgard.

Predaval je na številnih univerzah po Evropi in Združenih državah Amerike (Univerza v Lundu, Švedska; Fakulteta za arhitekturo, Sarajevo; UCLA, Los Angeles; Virginiatech, Blacksburg; Princeton, New York;  Fakulteta za arhitekturo, Varšava; Katoliška univerza, Washington; Univerza v Minneapolisu, Minnesota;  AA Šola za arhitekturo, London;  Fakulteta za arhitekturo, Beograd; Visoka tehniška šola, Vaduz, Liechenstein; Filozofska fakulteta Vseučilišča v Zagrebu, Milwaukee, Wisconsin, državna univerza.

Pomembnejše knjižne objave:

*  Grad Kromberk, Kulturni in naravni spomeniki Slovenije; Zbirka vodnikov št. 75 (Maribor

Obzorja 1977)  * Avgust Černigoj (Trst, Založništvo tržaškega tiska 1980)  * Plečnik in jaz; Plečnikova pisma Antonu Suhadolcu; Suhadolčevi spomini na Plečnika (Trst, Založništvo tržaškega tiska 1985)   *  Slovenski konstruktivizem in njegovi evropski okviri (Maribor, Obzorja 1989)

*  Plečnikova Ljubljana / Plečnik's Ljubljana / Das Ljubljana von Plečnik (Ljubljana, Cankarjeva založba 1990)   *  Jože Plečnik (Ljubljana, DZS 1992)  *  Plečnik: The Complete Works (London, Academy Editions, The Whiteney Library of Design 1993);  Plečnik: La lettura delle forme (Milano, Jacca Book 1993), La lecture des formes (Liège, Mardaga 1993) *  Plečnikovi kelihi / Plečniks Messkelche / Plečnik's Chalices / Les calices de Plečnik / I Calici del Plečnik (Ljubljana, Rokus 1994).    *  Jože Plečnik: Ciboriji, monštrance in zakramentariji / Jože Plečnik: Ziborien, Monstranzen und Versehgefasse / Jože Plečnik: Ciboriums, Monstrances and Sacramentariums / Jože Plečnik: Ciboires, ostensoirs et objets de viatique et d'extrème-onction / Jože Plečnik. Cibori, ostensori e custodie sacramentali (Ljubljana, Rokus 1997)    *  Bogojina: Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda (Pomurska založba, Murska Sobota 1997)   *  Jože Plečnik; Branje oblik (Ljubljana, DZS 1998)

*  Avgust Černigoj (Ljubljana, Nova revija – Znameniti Slovenci 1999).   * Jože Plečnik; Moderni klasik (Ljubljana, DZS 1999)  *  Plečnik in ekspresionizem (Ljubljana, Nova revija 2002).  * Jože Plečnik; architect i wizijoner / architect and visionaryUredila: Lukasz Galusek in Monika Rydiger, Uvod: Jacek Purchla, Esej: Peter Krečič, Krakow (Mednarodni kulturni center), str. 10 – 58, 2006

*  Peter Simič: 40 let oblikovanja v Novem mestu, v: Peter Simič; Oblikovanje, razstavni katalog, Novo mesto (Galerija Simulaker) 7. 10. – 4. 11. 2011 * Jože Plečnik – Ljubljana: An Architekt's Vision of a New Athens as The Capital of SloveniaCentropa; a journal of central european architecture and related arts, št. 2, letnik 14, maj 2014, str. 149 – 164 * Harald Draušbaher; Grafičnoblikovalec, slikar in akademskii učiteljv: Harald Draušbaher (monografija), Ljubljana (Studio Breg) 2018, str. 14 – 29   *  Plečnik; Živeti za popolnost, Ljubljana (Beletrina) 2018

*  Ljubljana – I mediteranski grad? Plečnikov pokušaj / Ljubljana – tudi mediteransko mesto? Plečnikov poskus /.Zagreb (Vijeće slovenske nacionalne manjine Grada Zagreba Slovenski dom) 2018
 

Dodatek k predavanju PLEČNIK, Živeti za popolnost

V mesecu maju nam je dr. Peter Krečič, avtor knjige pod tem naslovom, izčrpno predstavil Plečnikovo življenjsko pot in njegov umetniški razvoj v teku časa in ob raznih zgodovinskih dogodkih ter končno, šele posthumno priznanje in uveljavitev njegove univerzalne ustvarjalnosti v zadnjih treh desetletjih.

Posebej se je zadržal pri Plečnikovem konceptu preobrazbe Ljubljane s poudarki na objektih antičnih Aten. Nekaj primerov v ožji Ljubljani:

Ljubljanski grad – AKROPOLA                   
Križanke – antično gledališče

Žale – NEKROPOLA                                     
NUK – antična knjižnica                     
Kongresni trg – AGORÁ                                
Cerkev sv. Mihaela v Šiški – antični tempelj
Pokrita tržnica – STOÁ                                  
Stadion za Bežigradom – olimpijski stadion

Vsi navedeni objekti so lepo vzdrževani in v polni funkciji. Izjema je le Plečnikov stadion za Bežigradom.

* Do leta 2007 je stadion deloval v svoji originalni obliki z vso ohranjeno Plečnikovo dediščino in še naprej služil svojemu dotedanjemu namenu (lokalnim in državnim športnim dogodkom, za telesno vzgojo učeče se mladine in vrtce ter za rekreacijo).

S prehodom v večinsko zasebno lastništvo je dobil naziv Bežigrajski športni park (BŠP). Lastnik ga je zaprl za javnost kot investitor v njegovo preureditev. Do tega pa ni prišlo, ker v naslednjih letih  še ni predložil dokončnega načrta, saj so bili njegovi predlogi kulturnovarstveno in okoljskovarstveno nesprejemljivi, pa tudi ogrožajoči za okoliške prebivalce in naselje. Tako sta  stadion in Plečnikova dediščina začela propadati, saj ga, kot potencialni zasebni investitor prenove, ni več vzdrževal.

Sedanji projekt večinskega lastnika in investitorja pomeni radikalno prezidavo in pozidavo Plečnikove arhitekture, po strokovni oceni z ohranitvijo le še 5% Plečnikove dediščine.  Na tej majhni površini naj bi poleg popolnoma novega, sodobnega stadiona zrasli še 77 m visoka stolpnica ter tri dodane vile ob stadionskem zidu, nakupovalna središča, gostinski lokali, bolnišnica, hotel;  kapacitete za 12.000 oseb z vozili vred. Gradnja naj bi segala pet etaž v globino, kar praktično pomeni popolno uničenje Plečnikovega dela in predimenzionirano poselitev tega predela sredi obstoječega mestnega naselja.*

* Podatki so iz več utemeljitev civilnih pobud za ohranitev Plečnikovega stadiona.

Javnost s takšnim načrtom  »prenove« ni seznanjena, saj se v javnih občilih prikazuje kot problematično le nasprotovanje okoliških stanovalcev. Le-ti že od vsega začetka s svojo aktivnostjo v raznih oblikah opozarjajo na pogubne posledice takšnega načrta in uničevanje arhitekturne dediščine. V zadnjem času so se jim je pridružile še razne strokovne službe in javnost doma in iz tujine.

V aprilu 2019 so pripravili novo Civilno pobudo za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirnobliki, za  njegovo razglasitev v  kulturni spomenik državnega pomena, za vrnitev stadiona v javno uporabo ter z dopolnjenim programom dejavnosti stadiona kot spominskega arhitekturnega in športnega centra ter kot novo turistično točko mesta Ljubljane.

V skladu z zakonom  pobuda potrebuje za svojo vlogo 200 podpisnikov v fizični obliki in z ustreznimi osebnimi podatki. Prisotni na predavanju smo se odločili, da jo podpremo tudi člani Društva klasikov. Prva priložnost bo na našem srečanju v četrtek, 20. junija 2019, po predavanju.

Vabljeni k podpisu !

 

Zadnja predavanja

20
Jun

O svetlobi, optični znanosti, barvah in klasični izobrazbi

Prof. dr. MARIJA STROJNIK, univ. dipl. fizike
Združeni narodi so proslavili leto 2015 kot Mednarodno leto svetlobe in tehnologij, ki jih omogoča svetloba (IYL 2015). Želeli bi, da bi se ljudje bolj zavedali znanstvenih dosežkov o svetlobi in njenih aplikacijah ter o njenem pomenu za človeštvo.
9
Maj

Plečnik

Prof. dr. PETER KREČIČ
Predavatelj, ki je pri nas predaval o Plečniku že leta 2008, je tokrat predstavil svojo knjigo o njem, izjemno izčrpno in poljudno pisano biografijo, saj arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) preučuje že desetletja.
21
Mar

Tacitova Germanija

Ddr. VERENA PERKO, univ. dipl. arheologinja, muzeologinja
Kaj takšnega reči za katerokoli knjigo, je velik greh. Posebno, če gre za 2000 let staro delo, ki so ga po mnogih stoletjih ponovno odkrili v 15. stoletju in začeli z navdušenjem brati. Zanjo predavateljica pravi, da je verjetno njena najljubša in jo zato želi predstaviti tudi Društvu klasikov.