Prikaz zbirke latinskih napisov novejših obdobij

Osnovni podatki o zbirki. Zbirka je v elektronski obliki izšla na Teološki fakulteti kot študijski pripomoček pri učenju latinščine na nadaljevalni stopnji; tam sem latinščino poučeval 23 let. Na predlog predsednika tiskovne komisije, dr. Mirana Špeliča, sem kot naslov knjige izbral prve tri besede napisa, ki v moji datoteki velja za najstarejšega, nahaja se pa na višini skoraj 2700m na grebenu od Malega Triglava proti najvišjemu vrhu Slovenije. Glasi se: IN PIAM MEMORIAM MARCI PERNHART, QUI PRIMUS TRIGLAVI PANORAMA DEPINXIT. Zbirka je dostopna na spletnem naslovu http://www.teof.uni-lj.si/viewPage-364. Vsebuje 196 napisov iz novejših obdobij, samo dva sta antična, eden je s Titovega, drugi s Konstantinovega slavoloka v Rimu.

Nastajanje zbirke in namen zbiratelja. Na svojih potepanjih po Sloveniji in bližnjih deželah sem vedno fotografiral pokrajino, mesta, zgradbe, najbolj so me pa pritegnili latinski napisi na/v sakralnih objektih, na pokopališčih in posvetnih objektih (gradovih, mestnih hišah, mostovih, vodnjakih, ob mehanskih in sončnih urah, na zvonovih in glasbilih, spominskih obeležjih, zgodovinskih spomenikih, nagrobnikih, slikah in drugih). Kot učitelj, ki je svoje delo opravljal z veseljem in latinščino skušal študentom čim bolj približati, sem pri vsakem napisu najprej pomislil na to, pri kateri snovi bi se ga dalo primerno uporabiti. Vedno sem se zavedal, da pouk latinščine ne more biti samo sklanjanje in spreganje, ker so dijaki kot tudi študenti tega hitro naveličani; z napisi sem želel pouk vsaj malo popestriti.

Sprva sem vse gradivo imel na diapozitivih, zato sem napise pretipkaval in v prepisani obliki delil študentom, pri samih slikah pa ni šlo brez klasičnega diaprojektorja. Pri študentih teologije je bil poudarek seveda na nabožnih besedilih, pri zgodovinarjih na zgodovinskih. Pri obojih so bili napisi ugodno sprejeti. Stvar je postala preprostejša, ko so prišli digitalni aparati, in sem se počasi naučil, kako napis in sliko v primerni oblik spraviti na papir in natisniti. Tako sem nekaj let pripravljal posamezne liste in po tihem upal, da mi bo iz vsega slikovnega gradiva uspelo napraviti knjižico kot učni pripomoček.

Kot lektor sem vsakih 5 let imel reelekcijo in pred zadnjo reelekcijo leta 2013 je kazalo, da ne bom imel dovolj pogojev. Pri prejšnjih reelekcijah sem se nekako prebil do zahtevanih točk s prevodi in krajšimi strokovnimi članki, pa tudi ocene študentov so bile kar ugodne. Za seboj sem imel tudi dva zahtevna knjižna prevoda. Pri tiskovni komisiji Filozofske fakultete sem tokrat zamudil vse prijavne roke, iz zagate me je rešil predsednik tiskovne komisije na Teološki fakultet, ki je dal priročnik v program. Predno sem oddal tipkopis, je bilo ogromno dela s samim izbiranjem, razvrščanjem, prevajanjem in dopisovanjem; predložiti sem moral tudi dve strokovni recenziji, ki sta jih napisala prof. dr. Jerneja Kavčič in (takrat) docent dr. Matej Hriberšek (sedaj prodekan FF).  25. marca tega leta me je dr. Špelič razveselil z novico, da je priročnik objavljen na spletu. Vsi napisi so prikazani s sliko, prepisom in prevodom. Urednik zbirke je vztrajal pri tem, da so prepisani tudi napisi, ki so na sliki lepo berljivi. Kjer nisem imel dobre fotografije ali napis zaradi zgradbe same ni mogel biti viden v celoti, smo se zadovoljili samo s prepisom in prevodom.

Poglavja po regijah. Zbirka ima 9 poglavij. Prva tri poglavja prikazujejo 71 napisov iz Slovenije: Gorenjske in Primorske, Ljubljane in Dolenjske ter Štajerske. 4. poglavje vsebuje napise iz Avstrije (23), največ jih je s Koroške. Napise iz Italije sem razdelil na Južno Tirolsko (22), osrednjo Italijo (Rim z Umbrijo) (24) ter na našo najbližjo pokrajino, Furlanijo – Julijsko krajino (27), kamor sem uvrstil tudi napise iz Trsta in Gorice. V 8. poglavju so napisi iz Nemčije (17), predvsem iz Trubarjevih in Lutrovih krajev, v 9. poglavje sem uvrstil napise iz Francije in Švice (12). Vse slike so moje, ničesar nisem vzel s spleta. Lahko še povem, da so mi študenti zgodovine pogosto prinesli napise (prepisane ali slike) iz svojih krajev; danes mi je jasno, da bi bilo bolje te uvrstiti v zbirko, namesto tistih iz Francije, Švice ali Rima.

Kronogrami. V celotni zbirki je 42 napisov, ki vsebujejo kronogram. Črke, ki so hkrati rimske številke, so močno povečane ali rdeče pobarvane. Če jih seštejemo skupaj, dobimo letnico. O kronogramu imam svoje mnenje: kronogram se mi zdi nasilje nad jezikom, saj se vse od izbire besed, sklonov in glagolskih oblik mora prilagoditi letnici. Sestavljalci včasih uporabijo povsem priložnostne skovanke, ki jih ne najdemo v nobenem slovarju, odločilno pa prispevajo k pravi letnici. (V drugi polovici 20. stoletja se je s sestavljanjem kronogramov veliko ukvarjal mariborski pomožni škof dr. Jožef Smej; v samozaložbi je izdal 4 knjige kronogramov, ki jih je sestavil ob raznih slovesnostih, življenskih jubilejih, novih in zlatih mašah in podobnih priložnostih. 5. knjiga ni dočakala izida.)

Knjige s podobno tematiko. Erwin Steindl. Lateinische Inschriften in Kärnten, Celovec 1976Silvester Kopriva, Ljubljana skozi čas. Ob latinskih in slovenskih napisih in zapisih, Založba Borec, Ljubljana 1989Antonija Jelenc, Kronogrami Sebastijana Pogačarja (1695 – 1762), Didakta, Radovljica 2013Klaus Bartels, Roms sprechende Steine, Inschriften aus zwei Jahrtausenden, WBG, Darmstadt/Mainz 2012 (4)

Slovnične naloge. Če smo zbirko hoteli prikazati kot študijski pripomoček, je bilo pri napisih treba dodati kakšno slovnično vprašanje ali nalogo. Ta se nanaša na morfologijo, sintakso ali besedotvorje: pomenske nianse sinonimov in homonimov, sestavljenke glagolov, oblike participov in njihov pomen, rabo konjunktivov, pomene oblik pri deponentnikih ipd. (npr.: poišči absolutne ablative! gerundivni sklad!)  Napisane so v zelo drobnem tisku ob robu napisov, vendar ne pri vseh.

Iz recenzij. .Dr. Jerneja Kavčič: Delo je dragocena in zanimiva zbirka neolatinskih napisov, ki presega učbeniške okvire. Kot visokošolski učbenik je še posebej primeren in zanimiv za študente Teološke fakultet ter Filozofske fakultete, kjer avtor učbenika lektor M. B. latinski jezik vrsto let uspešno poučuje. … gre za epigrafsko zbirko s pomembno dokumentarno vrednostjo, ki je zanimiva in uporabna tudi za širše občinstvo.    

Dr. Matej Hriberšek: Priročnik je izjemno zanimiv in dragocen učni pripomoček, ki ne bo popestril samo pouka latinščine na  nadaljevalni stopnji za študente različnih smeri, ampak bo dragoceno gradivo in dopolnilo tudi pri srednješolskem pouku, kjer tovrstno gradivo pogrešamo že dolgo. … Priročnik je povsem izvirno avtorsko delo, kar je njegova posebna dodana vrednost. …združevanje slikovnega in tekstnega gradiva. … Priročnik … omogoči učitelju … široko navezavo na številne sorodne vede klasične filologije.

Odzivi. V tednih po izidu sem naslov knjige najprej poslal kolegom in sošolcem z oddelka za klasično filologijo, nekdanjim študentom in trenutnim kolegom zgodovinarjem, romanistom, sodelavcem z drugih oddelkov, sošolcem iz srednje šole, številnim prijateljem, znancem in sopotnikom, katerih naslove sem imel. Številni so odgovorili s pohvalnimi besedami, nekateri so me tudi dobrohotno opozorili na lapsuse pri besedah in letnicah. Nekateri so mi predlagali, naj razmislim o papirnati izdaji knjige. Navajam nekaj zanimivih odgovorov.

akad. dr. Primož Simoniti: Dragi Martin, … vsekakor zaslužiš za ta dosežek vse priznanje in tudi zahvalo. Napisi so že sami po sebi v svoji vsebinski in krajevni raznolikosti zelo zanimivi. … Moram Ti res čestitati za ta odlični, vsebinsko bogati in didaktično domiselni dosežek!

AŽ. (nekdanji študent): Naročam dve knjigi.

akad. dr. Peter Štih (nekdanji študent, vpisan l. 1979): Prav lepa hvala za zelo zanimivo knjižico. Vprašanja ob strani so zame sicer že kar malo pretežka, ampak besedila (prebrati in) razumeti znam pa še kar dobro. … bi bil zelo lep projekt enkrat evidentirati, transkribirati, komentirati in tudi prevesti srednjeveške epigrafske spomenike pri nas.

Marko Žibert (nekdanji študent): Super, počasi prebiram tole gradivo. Zelo zanimivo. Sedaj sem nekje na polovici. Marsikaj se spominjam iz vaših predavanj z diapozitivi. Zanimivi niso samo napisi, tudi imena, ki nastopajo.

Vesna Pirkmajer (sošolka s FF): Zelo sem se razveselila tvoje pošte! Velik dosežek! Čestitke! Z veseljem bom brskala po tvoji e knjigi. Ti napisi so se mi vedno zdeli zelo zapleteni …, dokler nam jih nisi ti približal, najprej preko diasov, zdaj pa … v e.knjigi.

g. Jože Gašperšič (sopotnik na izletu po Italiji): Vaša knjiga bo tudi meni v pomoč pri izdelavi filmov. Hvala!.

g. Janez Mrak (nekdanji študent): Čestitam vam za tako izvrstno delo! Končno sem prišel tudi do razlage napisa na Marijinem oltarju na Brezjah. … Upam, da bo knjiga izšla tudi v papirni obliki

Prof. dr. Valentin Kalan: … Čestitam Ti za res izvirno knjigo – tvoji latinščina in nemščina sta res nekaj izrednega.

prof. dr. Miran Sajovic (nekdanji študent – sedaj dekan in profesor Fakultete za krščansko književnost v Rimu): Carissime, tibi gratulor et laetor tecum! Knjigo sem si že ogledal na spletu, je odlično uspela, jo bom uporabil tudi pri svojih urah latinščine v Rimu.

Rojen sem bil 8. 4. 1950 v Bukovščici nad Škofjo Loko v kmečki družini. Po maturi na Srednji verski šoli v Vipavi sem na Filozofski fakulteti v Ljubljani kot A predmet študiral latinščino, kot B predmet nemščino. Diplomiral sem 18. aprila 1974. V juniju 1975  sem bil na FF sprejet v redno delovno razmerje kot lektor za latinski jezik; delo lektorja sem opravljal do julija 2016, ko sem se moral upokojiti.

1. Pedagoško delo. Latinščino sem na FF poučeval v tečajih za študente arheologije, samostojne zgodovine, samostojne umetnostne zgodovine, francoščine, italijanščine, španščine in primerjalnega jezikoslovja. Jezik, ki pri študentih velja za težji predmet, sem vedno skušal posredovati tako, da bi ga imeli za pomembno sestavino humanističnega in teološkega študija.

L. 1990 sem prevzel pouk latinščine na gimnaziji v Škofji Loki in ga po dveh letih prepustil mlajši sodelavki. Že prej sem za krajši čas vskočil na kaki gimnaziji (nekdanji Šubičevi, na Poljanski gimnaziji) ter reševal pouk latinščine v letih, ko politična klima ni bila ravno naklonjena pouku tega predmeta. Od februarja 1994 do junija 2017 sem bil predavatelj latinščine tudi na Teološki fakulteti v Ljubljani.

2.  Sodelovanje z drugimi strokami. Ukvarjal sem se z latinščino v medicinski stroki. Od leta 1975 do 2013 sem imel predavanja iz Veterinarsko – medicinske terminologije na Veterinarski fakulteti in pripadajoče izpite. V decembru 1984 sem na 15. jubilejnem srečanju dr. Janeza Plečnika na Medicinski fakulteti v Lj. sodeloval z referatom o naglasnih in drugih jezikovnoh nepravilnostih v Medicinskem terminološkem slovarju R. del Cotta. Za strokovnjake s področja medicine, veterine in botanike sem iz latinščine prevajal strokovna besedila.

3. Prevajanje. Iz latinščine sem prevajal besedila z raznih področij. Poleg že omenjenih besedil z medicinsko in botanično vsebino sem prevajal besedila s področja muzikologije, etnologje, numizmatike, literarne zgodovine, filozofije. Prevajal sem filološka in zgodovinska besedila, tudi pisma misijonarjev in Gallusove pesmi. Nekateri prevodi so bili natisnjeni, nekatere pa so naročniki potrebovali kot gradivo za dokončanje svojih raziskovalnih nalog. Po naročilu Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture sem prevedel Kopitarjevo delo Glagolita Clozianus. Temeljno slavistično delo, ki je v latinščini izšlo leta 1846 na Dunaju, je s tem postalo razumljivo tudi mlajšim generacijam slavistov.

Kot lektor sem iz latinščine prevedel številne diplomske, magistrske in doktorske listine, ki so jih naši strokovnjaki pridobili na tujih univerzah. Na podlagi opravljenega dela me je minister za pravosodje 17. aprila 2002 imenoval za sodnega tolmača za latinski jezik. Prevedel sem okrog 100 listin o pridobljeni akademski stopnji ter s tem kandidatom omogočil nostrifikacijo.

Prevajal sem tudi iz nemščine (Hans Urs von Balthasar, Hans-Georg Gadamer, Martin Luther) in v nemščino.

4. Zbiranje latinskih napisov. 25 let sem se ukvarjal z zbiranjem latinskih napisov novejših obdobij ter z njimi skušal popestriti pouk. Za študente zgodovine in teologije sem jih sprva kot študijsko gradivo sproti pripravljal v prepisani obliki, končno je pa leta 2013 zbirka 196 napisov izšla v seriji priročnikov Teološke fakultete.

5. Strokovno delo v društvih. Od ustanovitve leta 1974 sem član Društva za antične in humanistične študije Slovenije. Devet let sem bil tajnik, nato pet let predsednik tega društva (od januarja 1990 do aprila 1996), V času mojega vodenja je bilo slovensko društvo sprejeto v FIEC (Féderation internationale des études classique) s sedežem v Švici. Večkrat sem sodeloval pri pripravi in izvedbi tekmovanja srednješolcev v znanju latinščine.