Za boljše delovanje ta stran potrebuje in uporablja piškotke.
Z klikom na »Nadaljuj« ali nadaljevanjem obiska spletne strani se s tem strinjate.
Kaj takšnega reči za katerokoli knjigo, je velik greh. Posebno, če gre za 2000 let staro delo, ki so ga po mnogih stoletjih ponovno odkrili v 15. stoletju in začeli z navdušenjem brati. Zanjo predavateljica pravi, da je verjetno njena najljubša in jo zato želi predstaviti tudi Društvu klasikov.
Napisana je bila v času starega rimskega cesarstva. V njej so opisani Germani kot visokorasli, modrooki in plemeniti divjaki, germanski gozdovi pa kot njihova pradomovina.
Ko so Germanijo iz latinščine prevedli v nemščino, se je z vsakim nadaljnjim stoletjem gorje, povezano z dokaj nedolžnimi Tacitovimi opisi, večalo. Vrhunec je doseglo z idejo o čisti germanski rasi in holokavstu.
Če pomislimo, na milijone pobitih in do smrti sestradanih v koncentracijskih taboriščih, potem seveda ni pretirana trditev, da je Germanija najnevarnejša knjiga in bi bilo bolje, če bi jo požrle miši.
Diplomirala je in doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na temo rimske materialne kulture, v Zagrebu pa iz arheologije za javnost.
Je raziskovalka in publicistka s področja arheologije, muzealstva in kulturne dediščine, muzejska svetnica v Gorenjskem muzeju, docentka, predavateljica s področja arheologije za javnost in heritologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter predavateljica in organizatorka strokovnih izobraževanj za slovenske muzealce.
Strokovno delo: številne udeležbe na domačih in mednarodnih konferencah o kulturni dediščini ter objave v mednarodnih in slovenskih revijah. Je članica komisije za pripravo Državne strategije za kulturno dediščino Države Slovenije (2017-2018), članica Komisije za premično dediščino na Ministrstvu za kulturo (2017-2019), aktivna članica mednarodnih združenj ICOM in ICOMOS (Svet za muzeje in Svet za nepremično dediščino pri Unescu), ter Interpret Europe in podpredsednica Slovenskega muzejskega društva.