Ukrajina

Predavanje je bilo osredotočeno na vsebino te knjige, ki je leta 2023 izšla pri Mohorjevi družbi v Celju. Jedro predavanja je bilo enako kot v knjigi: prikaz najpomembnejših mejnikov zgodovine Ukrajine od začetkov do ruske agresije na celotno ozemlje te velike države. Pri tem se je predavatelj skušal osredotočiti na podobnosti in razlike med slovensko in ukrajinsko zgodovine in predvsem med oblikovanjem slovenskega in ukrajinskega naroda. Izpostavil je sto petdeset let od konca 18. stoletja do konca prve svetovne vojne, ko je del Ukrajincev skupaj z veliko večino Slovencev živel v okviru Habsburške monarhije. Kot naslednje bistvene točke primerjave je predstavil razdelitev slovenskega in ukrajinskega etničnega ozemlja po prvi svetovni vojni in podobnosti in razlike ob nastajanju obeh držav. Seveda je nekaj besed namenil še trenutni vojni.

Ko govorimo o Ukrajini, ni mogoče mimo opozorila na zgodovinske razlike med posameznimi zgodovinskimi pokrajinami. V tem okviru je predstavil za Slovenca včasih težko razumljive jezikovne in verske razmere v posameznih delih te države. Pozornosti je posebej vreden zapleteni rebus različnih cerkva, ki delujejo na njenem območju, čeprav velika večina njenih prebivalcev črpa iz izročil vzhodne oblike krščanstva.

Končno je glede na občinstvo, ki mu je predavanje v prvi vrsti namenjeno, nekoliko natančneje predstavil značilnosti ozemlja današnje Ukrajine v antiki, predvsem grške naselbine na jugu današnje Ukrajine in na Krimu. Zanimivo je navsezadnje, kako je antična dediščina dežele vplivala na snovalce politike v Ruskem carstvu po pridobitvi ozemelj onkraj stepske meje ob koncu 18. stoletja.

Pred predavanjem je avtorja knjige predstavil naš član mag. Bojan Grobovšek.

Rojen je leta 1978 v Mariboru in je izredni profesor za zgodovino srednjega veka ter lektor za latinščino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru.

Znanje latinščine si je najprej nabiral v okviru tečaja na Osnovni šoli Ludvika Pliberška. S fakultativnim poukom jezika starih Rimljanov je nadaljeval tudi v času šolanja na II. gimnaziji v obdravskem mestu. Potem je latinščino (ob slovenščini in teologiji) študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 2009 doktoriral iz antične zgodovine. Pred tem je svojo diplomsko nalogo, s katero je zaključil študij latinščine, posvetil delu severnoafriškega krščanskega apologeta Arnobija.

Latinščino je poučeval na gimnaziji v Želimljah, na I. gimnaziji v Celju in na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru. Od leta 2004 poučuje latinščino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer od leta 2012 predava tudi rimsko in grško zgodovino. Kot prevajalec iz latinščine se je preizkusil predvsem ob prevajanju latinskih delov Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, dela Hieronimovih pisem in izbora iz dela Valerija Maksima. Pred koncem je njegov prevod druge Livijeve pentade.

Objavil je več knjig. Poleg knjige o Ukrajini omenjamo pregled staroveške zgodovine Od klinopisa do Teodore in pojmovnika političnih pojmov Za prgišče politike.