Civilna pobuda za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki

V mesecu maju nam je dr. Peter Krečič, avtor knjige pod tem naslovom, izčrpno predstavil Plečnikovo življenjsko pot in njegov umetniški razvoj v teku časa in ob raznih zgodovinskih dogodkih ter končno, šele posthumno priznanje in uveljavitev njegove univerzalne ustvarjalnosti v zadnjih treh desetletjih.

Posebej se je zadržal pri Plečnikovem konceptu preobrazbe Ljubljane s poudarki na objektih antičnih Aten. Nekaj primerov v ožji Ljubljani:

Ljubljanski grad – AKROPOLA               
Križanke – antično gledališče
Žale – NEKROPOLA                        
NUK – antična knjižnica                     
Kongresni trg – AGORÁ                   
Cerkev sv. Mihaela v Šiški – antični tempelj
Pokrita tržnica – STOÁ                                  
Stadion za Bežigradom – olimpijski stadion

Vsi navedeni objekti so lepo vzdrževani in v polni funkciji.

Izjema je le Plečnikov stadion za Bežigradom.

* Do leta 2007 je stadion deloval v svoji originalni obliki z vso ohranjeno Plečnikovo dediščino in še naprej služil svojemu dotedanjemu namenu (lokalnim in državnim športnim dogodkom, za telesno vzgojo učeče se mladine in vrtce ter za rekreacijo).

S prehodom v večinsko zasebno lastništvo je dobil naziv Bežigrajski športni park (BŠP). Lastnik ga je zaprl za javnost kot investitor v njegovo preureditev. Do tega pa ni prišlo, ker v naslednjih letih  še ni predložil dokončnega načrta, saj so bili njegovi predlogi kulturnovarstveno in okoljskovarstveno nesprejemljivi, pa tudi ogrožajoči za okoliške prebivalce in naselje. Tako sta  stadion in Plečnikova dediščina začela propadati, saj ga, kot potencialni zasebni investitor prenove, ni več vzdrževal.

Sedanji projekt večinskega lastnika in investitorja pomeni radikalno prezidavo in pozidavo Plečnikove arhitekture, po strokovni oceni z ohranitvijo le še 5% Plečnikove dediščine.  Na tej majhni površini naj bi poleg popolnoma novega, sodobnega stadiona zrasli še 77 m visoka stolpnica ter tri dodane vile ob stadionskem zidu, nakupovalna središča, gostinski lokali, bolnišnica, hotel;  kapacitete za 12.000 oseb z vozili vred. Gradnja naj bi segala pet etaž v globino, kar praktično pomeni popolno uničenje Plečnikovega dela in predimenzionirano poselitev tega predela sredi obstoječega mestnega naselja.*

* Podatki so iz več utemeljitev civilnih pobud za ohranitev Plečnikovega stadiona.

Javnost s takšnim načrtom  »prenove« ni seznanjena, saj se v javnih občilih prikazuje kot problematično le nasprotovanje okoliških stanovalcev. Le-ti že od vsega začetka s svojo aktivnostjo v raznih oblikah opozarjajo na pogubne posledice takšnega načrta in uničevanje arhitekturne dediščine. V zadnjem času so se jim je pridružile še razne strokovne službe in javnost doma in iz tujine.

V aprilu 2019 so pripravili novo Civilno pobudo za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki, za  njegovo razglasitev v  kulturni spomenik državnega pomena, za vrnitev stadiona v javno uporabo ter z dopolnjenim programom dejavnosti stadiona kot spominskega arhitekturnega in športnega centra ter kot novo turistično točko mesta Ljubljane.

V skladu z zakonom  pobuda potrebuje za svojo vlogo 200 podpisnikov v fizični obliki in z ustreznimi osebnimi podatki. Prisotni na predavanju smo se odločili, da jo podpremo tudi člani Društva klasikov. Prva priložnost bo na našem srečanju v četrtek, 20. junija 2019, po predavanju.

Vabljeni k podpisu !