Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Filtriraj kronološko
  2004     2005     2006     2007     2008     2009     2010     2011     2012     2013     2014     2015     2016     2017     2018  
Zapri

Strokovni izleti

NA VRHNIKO – V CANKARJEVEM LETU 2018

10. MAJ 2018 37. STROKOVNI IZLET

IVAN CANKAR (10. 5. 1876 – 11. 12. 1918)

Ob stoletnici njegove smrti so se po vsej domovini vrstile različne prireditve v počastitev našega največjega slovenskega pisatelja, dramatika  in vizionarja. Pridružili smo se  jim je tudi v našem društvu z obiskom in ogledom njegovega rojstnega kraja Vrhnike in to prav na dan njegovega rojstva.

Najprej nas je po Vrhniki  popeljala Dora Šemrov iz Turistično informativnega centra na Vrhniki,  profesorica slovenščine, odlična poznavalka ne le njegove življenjske poti in usode,  temveč .tudi njegovih literarnih del in umetniškega ustvarjanja. Obhod smo začeli pri enajsti šoli pod mostom, nadaljevali po poti Na klancu do kraja njegove rojstne hiše, si ogledali muzej v njem in nato nadaljevali ogled vseh pomembnih točk pisateljevega bivanja na Vrhniki, ki so označene z ustreznimi tablami in opremljene s podrobnimi napisi. Na poti smo srečali tudi »Cankarja«.

Po odličnem kosilu  v hotelu Mantova smo odšli na ogled Cankarjeve knjižnice Vrhnika (CKV), pomembne kulturne pridobitve kraja. Zgrajena je na mestu nekdanje Industrijske tovarne usnja Vrhnika, največje tovrstne v nekdanji Jugoslaviji, ki pa je po osamosvojitvi Slovenije propadla. Snovalka knjižnice, arhitektka, Nataša Oblak Japelj, nam je razložila idejni koncept, s katerim so industrijske dvorane in opremo zelo domiselno preobrazili v sodobno knjižnico, obsežno in bogato, zelo lepo in funkcionalno, vredno ogleda. Počastili so nas tudi s kratkim nastopom mlade, nadarjene čelistke, ki odhaja na glasbeno  tekmovanje.

Nato smo obiskali še pokopališče ter si ogledali nagrobne spomenike, priče zanimive zgodovine prebivalcev tega kraja.

Strokovni ogled je pripravil in organiziral naš član Janez Tomšič, Vrhničan po rodu.

NA NOTRANJSKO (Bloška planota – Babno polje – Loški potok)

4. OKTOBER 2018, 38. STROKOVNI IZLET

Bloška planota ali kratko Bloke je na skrajnem robu Notranjske med Cerkniškim poljem in Loško ter Ribniško dolino. Bloke so dokaj visoko, med 720 m in 800 m nad morjem. Čeprav slovijo po smučanju, o katerem je pisal že Janez  V. Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske, jih je vredno obiskati tudi poleti. V teh gozdovih je poleti približno 10 stopinj hladneje kot v Ljubljani. Najprej smo se ustavili pri Bloškem jezeru, ki je umetnega izvora in je nastalo leta 1970 z zajezitvijo potoka.  Sprehodili smo se po lepo urejeni stezi okoli jezera in občudovali šotaste travnike, prepletene s potoki. V neposredni bližini jezera smo si ogledali zelo zanimivo, manjše turistično naselje. V prelepem okolju mirne narave ga krasijo tudi številne  umetniške figure ali uporabnimi predmeti, ročno izrezljani iz naravnih debel, kar daje naselju poseben čar. Pot smo nadaljevali v Novo vas,. upravno središče Blok.  Tam smo obiskali stalno muzejsko razstavo BLOŠKI SMUČAR, postavljeno  v novo zgrajeni in moderno oblikovani zgradbi pred nekaj leti. Razstava je izredno poučna, pregledna, s številnimi originalnimi dokumenti  o zgodovini smučarske tradicije v teh krajih, iz časov pred več stoletji do današnjih dni. Ob vodičevih zanimivih razlagah in zgodbah o ljudeh pa smo razumeli, kako težko je bilo nekdaj življenje tukaj in zakaj sta bila smučka in smučanje - kot edino prevozno sredstvo – tako pomembna v teh visoko zasneženih krajih.

Nato smo se ustavili na Babnem polju, ki leži 760 m nad morjem in velja za slovensko "Sibirijo", saj je najhladnejši naseljeni kraj v Sloveniji. Babno polje je približno 3 km dolga kotanja, razpotegnjena v smeri severozahod – jugovzhod, bolj podobna razširjeni suhi dolini kot kraškemu polju in je zadnje naselje pred mejo s Hrvaško. Najnižja, neuradno izmerjena temperatura,  je bila  -39,6 °C v letu 1929, uradno pa -36,4 °C v letu 1968. Tudi v juliju in avgustu se lahko jutranje temperature približajo ledišču ali se celo spustijo še niže.

Naslednja pot nas je vodila v Loški potok. Tam se v zeleni barvi prepletajo tipične kraške oblike pokrajine z mogočnim Notranjsko-Kočevski gozdom. Na eni strani nas osupnejo prostrani travniki in polja, na drugi pa skrivnostni gozdovi. Letos ponudijo turistom celo potepanje po medvedovih stopinjah. Z razglednega griča Tabor, kjer so v 16. stoletju zgradili utrdbo, da so se vanjo zatekali pred turškimi vpad, je čudovit razgled daleč naokoli. Na njem sta tudi  dve manjši cerkvi, sv. Lenarta z letnico 1670  in sv. Barbare z letnico 1676. Od tu nas je domačin Jaka Bartol povabil v svoj velik zasebni muzej, pravo zakladnico kmečkih orodij in drugih predmetov nekdanjih gospodarstev in gospodinjstev. Po kosilu v gostilni Pri Kapc, kjer so nas pogostili z odličnim domačim  menujem, nas je popeljal še na vrh Hriba, na Hribovski vrt, s prelepim pogledom na Loško dolino. Imenoval ga je najlepši vrt v Sloveniji. Da je to res, smo se kmalu prepričali tudi mi,  ko je zažarel v popoldanski svetlobi. Obsežne in prekrasne jase z negovanimi zelenicami, domiselno in harmonično obdane z najrazličnejšimi kombinacijami okrasnih dreves, cvetja in drugega zelenja, med njimi pa kamniti okrasi in kipi in še žuboreči otoček … Bili smo očarani nad ustvarjalnostjo zakonskega para Knaus, ki ga ljubiteljsko in v celoti sama urejata že 20 let. V zadnjem času ga občuduje vedno več obiskovalcev, tudi iz tujine.

V sončnem jesenskem popoldnevu smo se polni vtisov vrnili domov.

Strokovni izlet je pripravila in vodila naša članica Marinka Koželj Stepic.