Pohodništvo

Sabotin (609 m) je zadnji alpski in prvi sredozemski hrib. Po njem bomo stopali spoštljivo in uživali v neizmernih lepotah ter naravoslovnih in kulturnozgodovinskih zanimivostih. Sabotin  je vzpetina nad Solkanom pri Novi Gorici. Kljub njegovi skromni višini je odlično razgledišče s pogledom na Julijce, reko Sočo, Kras, morje, Furlansko nižino in zahodnejše Alpe. Sabotin je zanimiv tudi z zgodovinskega vidika, saj so se tukaj bile najhujše bitke v prvi svetovni vojni. To dokazujejo še danes vidni številni vojaški rovi. Pod njim se pne čez reko Sočo železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu, ki je bil zgrajen še pod Avstro-Ogrsko leta 1906. To je bil ključni objekt na drugi železniški progi med Trstom in Dunajem.

Goriška Brda so pravljična pokrajina na pol poti med Alpami in Jadranom z obiljem dobrot, zanimivosti in obeležij. Goriška Brda so naravno omejena na severu z visokim slemenom Korade (812 m) oziroma južnim delom Kambreškega, vzhodna meja je sleme med Korado in Sabotinom in ločuje Brda od spodnje doline Soče. Proti zahodu je naravna meja po reki Idrija. Na podnebje v Goriških Brdih vpliva le kakih 20 km oddaljeno Jadransko morje. Tako so Goriška Brda znana po vinogradništvu in sadjarstvu. Pri sadju je najbolj znana briška češnja, pri vinih pa bela vina.

Našo peš pot smo pričeli s ceste, ki vodi z Brd do koče na Sabotinu. Sprva je prijetna steza vodila po tipičnem kraškem gozdiču.

Ko smo prišli na greben, se nam je odprl lep pogled na dolino Soče in Banjško planoto. Vendar ni bilo dosti možnosti za razgledovanje, saj je pot po grebenu grdo skalnata in dokaj naporna.

Po skoraj dveh urah hoje smo prispeli do koče in na vrh Sabotina.

Pogled je bil neponovljiv, na eni strani ozka dolina reke Soče, nad njo pa Banjška planota, Sveta gora in v ozadju Nanoška planota ter na drugi strani na Goriška Brda in v dalji Jadransko morje. Še bolj fascinantno pa je bilo odmevanje opoldanskega zvonjenja na Sveti gori in cerkvah v Goriških Brdih.

Ob povratku do koče nam je prijalo zasluženo kosilo, nekaj iz odlične kuhinje koče, nekaj pa iz lastnih nahrbtnikov. Do avta smo se spustili kar po cesti in se nato odpeljali v vas Gojače. Vzpeli smo se še na znani razgledni stolp. Pred nami so bila cela Goriška Brda, a pogled nam je segel na dolg greben Sabotina, kjer smo hodili nekaj ur pred tem.

Takole pa je tehnična napravica zabeležila našo pot in vse ostale tehnične podatke naše poti.

Vožnja v Ljubljano je bila sicer prijetna, brez zastojev, a kar dolga tako po času kot razdalji.