Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Filtriraj kronološko
  2000     2004     2005     2006     2007     2008     2009     2010     2011     2012     2013     2014     2015     2016     2017     2018     2019  
Filtriraj tematsko
  Antika     Antropologija     Arheologija     Arhitektura     Biologija     Botanika     Društvo klasikov     Ekonomija     Energetika     Esperanto     Etnologija     Filozofija     Fizika     Fizika, razno, antropologija     Geografija     Geologija     Gerontologija     Glasba     Izobraževanje     Kemija     Knjiga     Knjiga, Geografija     Književnost     Kultura     Latinščina     Literatura     Medicina     Poezija     Politika     Potopis     Pravo     Predstava     Psihologija     Razno     Razstava     Slikarstvo     Slovenija     Slovenska zgodovina     Slovenščina     Šolstvo     Verstva     Veterina     Zgodovina  
Išči        Zapri

Predavanja

O svetlobi, optični znanosti, barvah in klasični izobrazbi

141. predavanje

Združeni narodi so proslavili leto 2015 kot Mednarodno leto svetlobe in tehnologij, ki jih omogoča svetloba (IYL 2015). Želeli bi, da bi se ljudje bolj zavedali znanstvenih dosežkov o svetlobi in njenih aplikacijah ter o njenem pomenu za človeštvo.

Svetloba je nekaj tako samoumevnega, da ima o njej vsak človek zelo jasno predstavo.  Naš najboljši čut, vid, je povezan s svetlobo in vsi ga ves čas uporabljamo, ne da bi se tega zavedali.  V času Nejevernega Tomaža pred 2000 leti so mislili, da so oči najbolj zanesljivo sredstvo za dokaze.  Danes delamo instrumente, ki so v nekaterih pogledih boljši od oči: približajo nam oddaljene predmete, povečajo majhne in omogočijo, da vidimo barve, oziroma valovne dolžine, ki človeškemu vidu niso dostopne, kakor je to na primer infrardeča znanost – središče zanimanja predavateljice..

Svetloba povezuje razvite narode in kontinente z narodi in kontinenti v razvoju ter jim prinaša znanje. Svetloba omogoča branje, učenje ter uveljavlja kulturne standarde, ki so jih kodificirali za zahodno civilizacijo jeziki kakor sta latinščina in grščina. Bodoči advokati se najprej naučijo rimsko pravo in šele kasneje lokalnega, ki se prilagaja okoliščinam. Letos, ko praznujemo petdesetletnico osvojitve Lune za človeštvo, se spomnimo da je mednarodna narava  Lune utrjena v latinskih imenih njenega ozemlja, kakor so to razna morja z idealističnimi imeni, na primer Mare Tranquillitatis.

Učenje latinščine v starosti okrog 10 let naredi mladega fanta ali deklico discipliniranega, tako da se je v kasnejših letih življenja sposoben srečati s hujšimi problemi in jih premagati. Predavateljico je kasneje, ob srečanjih  s hudo boleznijo, sámo učenje latinskih glagolov naredilo tako trmoglavo!

Kot dejavna znanstvenica želi poudariti tudi pomembnost učenja, pridobivanja znanja in uporabe različnih metod, kako pridemo do znanja, ki že obstaja v svetu.  Za vse stvari, ki jih dnevno uporablja kot akademska urednica, organizatorka in sodelavka mednarodnih srečanj ter voditeljica raziskovalne skupine,  je bila njena klasična izobrazba nujno potrebna in koristna.  Dala ji je možnost obvladati tri jezike in z njihovo pomočjo deliti svoje ideje ter znanje na način, s katerim je znanje dostopno različnim kulturam in predsodkom (v pozitivnem smislu besede).

Vljudno vabljeni na vsestransko zanimivo predavanje pred počitnicami.

 

Prof. dr. MARIJA STROJNIK, univ. dipl. fizike

Leta 1969 je v Ljubljani končala klasično gimnazijo z 8 leti latinščine in dvema letoma grščine. Na univerzi v Ljubljani je začela s študijem fizike in ga naslednje leto nadaljevala na Univerzi v Arizoni, kamor se je preselila s starši. Tam je diplomirala leta 1974 in nato tudi doktorirala na področju optičnih znanosti, s specializacijo iz infrardeče svetlobe.

Razvijala je optično tehnologijo in diagnostiko za visoko energetske infrardeče laserje. Raziskovala je nove koncepte za avtonomna raziskovanja planetov. Izdelala je sistem optične navigacije na podlagi preciznih zvezdnih kart in inteligentne kamere. Njen sistem se je prvič uporabil pri sondi Cassini, ki so jo leta 1997 poslali na daljne planete (Saturn), in ki se uporablja za navigacijo vseh vozil zunaj atmosfere in v njej, na Zemlji in v vodi.  Za to delo je prejela nagrado George W. Goddard optične družbe SPIE. Nasa jo je nagradila s sedmimi priznanji.

Je članica (Fellow) Optičnega društva Amerike (OSA, Optical Society of America) in članica (Fellow) mednarodnega Društva za optični inženiring (SPIE, Society of Photo-Optical Instrumentation Engineers) ter namestnica urednika prestižne znanstvene revije Optics Express, v kateri objavijo vsako leto 5 tisoč člankov z vsega sveta. Vsako leto organizira kongres za infrardečo znanost v San Diegu, ZDA, in v različnih mestih v Italiji. V Mehiki so ji podelili častni naziv Investigadora Nacional Emerita, ki je enakovreden članstvu v SAZU.

Predavala je na več univerzah v ZDA. Od leta 2004 je ugledna redna profesorica na optičnem institutu v Leonu (CIO, Centro de Investigaciones en Optica) v Mehiki.

Zadnja predavanja

20
Jun

O svetlobi, optični znanosti, barvah in klasični izobrazbi

Prof. dr. MARIJA STROJNIK, univ. dipl. fizike
Združeni narodi so proslavili leto 2015 kot Mednarodno leto svetlobe in tehnologij, ki jih omogoča svetloba (IYL 2015). Želeli bi, da bi se ljudje bolj zavedali znanstvenih dosežkov o svetlobi in njenih aplikacijah ter o njenem pomenu za človeštvo.
9
Maj

Plečnik

Prof. dr. PETER KREČIČ
Predavatelj, ki je pri nas predaval o Plečniku že leta 2008, je tokrat predstavil svojo knjigo o njem, izjemno izčrpno in poljudno pisano biografijo, saj arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) preučuje že desetletja.
21
Mar

Tacitova Germanija

Ddr. VERENA PERKO, univ. dipl. arheologinja, muzeologinja
Kaj takšnega reči za katerokoli knjigo, je velik greh. Posebno, če gre za 2000 let staro delo, ki so ga po mnogih stoletjih ponovno odkrili v 15. stoletju in začeli z navdušenjem brati. Zanjo predavateljica pravi, da je verjetno njena najljubša in jo zato želi predstaviti tudi Društvu klasikov.