Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Filtriraj kronološko
  2000     2004     2005     2006     2007     2008     2009     2010     2011     2012     2013     2014     2015     2016     2017     2018     2019  
Filtriraj tematsko
  Antika     Antropologija     Arheologija     Arhitektura     Biologija     Botanika     Društvo klasikov     Ekonomija     Energetika     Esperanto     Etnologija     Filozofija     Fizika     Fizika, razno, antropologija     Geografija     Geologija     Gerontologija     Glasba     Izobraževanje     Kemija     Knjiga     Knjiga, Geografija     Književnost     Kultura     Latinščina     Literatura     Medicina     Poezija     Politika     Potopis     Pravo     Predstava     Psihologija     Razno     Razstava     Slikarstvo     Slovenija     Slovenska zgodovina     Slovenščina     Šolstvo     Verstva     Veterina     Zgodovina  
Išči        Zapri

Predavanja

Tacitova Germanija

Knjiga, za katero bi bilo bolje, da bi jo požrle miši.

139. PREDAVANJE

Kaj takšnega reči za katerokoli knjigo, je velik greh. Posebno, če gre za 2000 let staro delo, ki so ga po  mnogih stoletjih ponovno odkrili v 15. stoletju in začeli z navdušenjem brati. Zanjo predavateljica pravi, da je verjetno njena najljubša in jo zato želi predstaviti tudi Društvu klasikov.

Napisana je bila v času starega rimskega cesarstva. V njej so opisani Germani kot visokorasli, modrooki in plemeniti divjaki, germanski gozdovi pa kot njihova pradomovina.

Ko so Germanijo iz latinščine prevedli v nemščino, se je z vsakim nadaljnjim stoletjem gorje, povezano z dokaj nedolžnimi Tacitovimi opisi, večalo. Vrhunec je doseglo z idejo o čisti germanski rasi in holokavstu.

Če pomislimo, na milijone pobitih in do smrti sestradanih v koncentracijskih taboriščih, potem seveda ni pretirana trditev, da je Germanija najnevarnejša knjiga in bi bilo bolje, če bi jo požrle miši.

 

Ddr. VERENA PERKO, univ. dipl. arheologinja, muzeologinja

Diplomirala je in doktorirala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani na temo rimske materialne kulture, v Zagrebu pa iz arheologije za javnost.

Je raziskovalka in publicistka s področja arheologije, muzealstva in kulturne dediščine, muzejska svetnica v Gorenjskem muzeju, docentka, predavateljica s področja arheologije za javnost in heritologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter predavateljica in organizatorka strokovnih izobraževanj za slovenske muzealce.

Strokovno delo: številne udeležbe na domačih in mednarodnih konferencah o kulturni dediščini ter objave v mednarodnih in slovenskih revijah. Je članica komisije  za pripravo Državne strategije za kulturno dediščino Države Slovenije (2017-2018), članica Komisije za premično dediščino na Ministrstvu za kulturo (2017-2019), aktivna članica mednarodnih združenj ICOM in ICOMOS (Svet za muzeje in Svet za nepremično dediščino pri Unescu), ter Interpret Europe in podpredsednica Slovenskega muzejskega društva.

 

Zadnja predavanja

21
Mar

Tacitova Germanija

Ddr. VERENA PERKO, univ. dipl. arheologinja, muzeologinja
Kaj takšnega reči za katerokoli knjigo, je velik greh. Posebno, če gre za 2000 let staro delo, ki so ga po mnogih stoletjih ponovno odkrili v 15. stoletju in začeli z navdušenjem brati. Zanjo predavateljica pravi, da je verjetno njena najljubša in jo zato želi predstaviti tudi Društvu klasikov.
6
Dec

Klasični jeziki med tradicijo in novimi izzivi poučevanja v sodobnem šolskem sistemu

Mag. TATJANA ROZMAN
Šolski sistem si je v preteklih obdobjih izvajanja klasičnih vsebin vsaj načelno prizadeval za oblikovanje avtonomnega in kritičnega posameznika, se je pa v praksi pogosto dogajalo drugače.
15
Nov

Kaj lahko starostniki še sami storimo za svoje zdravje?

Dr. POLONA PETERNEL, dr. med. spec. interne medicine
V prvem delu je dr. Polona Peternel, specialistka interne medicine, predstavila najpogostejše bolezni srca v starosti, možnosti in specifičnosti njihovega zdravljenja ter pomen bolnikovega sodelovanja.