Predavanja

Smo prva povojna generacija, rojeni leta 1946. Na Klasično gimnazijo v Prežihovi ulici v Ljubljani smo se vpisali po zaključenih štirih razredih osnovne šole. Prišli smo iz različnih ljubljanskih osnovnih šol, nekaj pa je bilo tudi vozačev.

Po končanem prvem letniku nas je doletela šolska reforma (1959) in smo ponovno postali osnovnošolci. Znašli smo se v šestem razredu, v istih prostorih, z istimi profesorji in tudi z istim šolskim programom, kot so ga imele generacije pred nami, le šola se je imenovala Osnovna šola Prežihovega Voranca.

Po končanem osmem razredu osnovne šole je večina naših sošolcev nadaljevala šolanje na Šubičevi gimnaziji. Vsi, ki smo prihajali iz Šiške in Bežigrada, pa smo postali „dislocirana enota“ na Bežigrajski gimnaziji. Ali se je to zgodilo zaradi prostorske stiske ali zaradi financiranja med različnimi občinami, je bilo pravzaprav nepomembno. Vodstvo se je odločilo, da se bo zaradi klasičnega programa naš razred imenoval 1. k. V razredu nas je bilo 37.

Sprva je bilo razočaranje, da ne bomo hodili na Šubičevo, zelo veliko. Odtrgani smo bili od prijateljstev, ki so se stkala na šoli Prežihovega Voranca. Kasneje pa se je naša razredna skupnost kar dobro obnesla in nas je v šolskem letu 1964–1965 večina tudi maturirala.

Tako letos dijaki 4. k razreda praznujemo 60-letnico in se bomo ob tej priliki spomnili na naše vesele in resne dogodivščine v tistem obdobju.