Človečnjaki
Knjiga seznani bralca z glavnimi predstavniki naših prednikov, kakšni so bili, kje so živeli in kako so se spreminjali. Pisana je kot pogovor med mamo in sinom, ki ima nekatere napačne predstave o naših prednikih, tako kot tudi marsikdo od nas. Ali smo se razvili iz opice, kdo so bili neandertalci?
Naši učni načrti vsebujejo le malo vsebin, ki obravnavajo zgodovino Zemlje in evolucijo človeka, ta knjiga pa mlajšim (in tudi starejšim) bralcem približa te vsebine. V knjigi tudi spoznamo, da preučevanje evolucije človeka še zdaleč ni zaključeno in da strokovnjaki še vedno odkrivajo nove najdbe in s tem dopolnjujejo znanje o naši preteklosti. Niso omenjene vse vrste in najdbe človečnjakov, saj bi bila knjiga preobsežna in preveč zahtevna za mlajše bralce.
Evolucija ne razloži samo anatomskih sprememb, ki so se dogajale v razvoju človeka, ampak pomaga razložiti tudi uspešnost človeške vrste. Napisana je bila z namenom, da učenci bolje spoznajo, kje in kdaj so živeli naši predniki, da smo danes vsi ljudje na Zemlji, kljub raznolikosti, predstavniki ene in edine vrste človeka in da bi nas morala raznolikost bogatiti, ne pa razdvajati. V njej so omenjeni tudi nekateri naši paleoantropologi, ki so preučevali najdbe v Sloveniji. Knjiga je bogato opremljena s slikami.
Knjiga je bila nagrajena z Zlato hruško za leto 2022, priznanje za izbrane odlične mladinske knjige.
Barbara Bajd, z dekliškim priimkom Tiran, je bila rojena 24. septembra 1949 v Ljubljani. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskovala v Ljubljani, kjer je 1968 maturirala na klasičnem oddelku II. gimnazije (danes gimnazija Jožeta Plečnika). Istega leta se je vpisala na študij biologije na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani (UL). Diplomirala je 1976 in nato 1985 na Medicinski fakulteti magistrirala s področja biologije celice. 1993 je na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete UL doktorirala s temo Primerjava funkcionalne odvisnosti oblike kosti in delovanja mišic pri modernem človeku in neandertalcu. Dvakrat je bila na študijskem izpopolnjevanju v Veliki Britaniji (1994 na Univerzi v Leedsu, 1997/98 na Univerzi v Durhamu).
Zaposlena je bila na Inštitutu za biologijo človeka Medicinske fakultete UL (od 1977), od 1988 pa na Pedagoški fakulteti (takratni Pedagoški akademiji) UL, kjer je bila 1996–2002 predstojnica Oddelka za biologijo, kemijo in gospodinjstvo. 2001–09 je bila predsednica Upravnega odbora fakultete. Bila je še članica Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje (2000–04), podpredsednica Sveta za stalno strokovno izobraževanje (2003–07) in od 2011 članica Komisije za učbenike pri Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje.
1994 je bila izvoljena v naziv docentka, 1999 pa v naziv izredna profesorica. Poučevala je več predmetov, katerih vsebine so zajemale splošno biologijo, fiziologijo prehrane, biologijo in anatomijo človeka ter metodiko poučevanja biologije. Nekatere teh predmetov je predavala tudi na Univerzi na Primorskem (2003–06). Od 1995 je kot visokošolska učiteljica poučevala tudi na Filozofski fakulteti UL.
Od 1995 sodeluje pri pisanju učbenikov za osnovno šolo s področja naravoslovja in je soavtorica več učbenikov za osnovne šole od prvega do sedmega razreda. Sodelovala je še pri pisanju delovnih zvezkov in priročnikov za učitelje ter pisanju e-učbenikov za osnovno in srednjo šolo (Zgradba, raznolikost in soodvisnost živega pri pouku biologije). Je tudi soavtorica učbenika, ki je prilagojen za slabovidno mladino. Leta 2014 se je upokojila.
Prizadevala si je za uvajanje novih didaktičnih pristopov v slovenske učbenike. Mdr. je avtorica računalniškega programa Spoznajmo okolja ter didaktičnih knjižic Pojdimo k mlaki in Pojdimo k morski obali. V reviji Proteus je objavljala članke o najdbah človečnjakov in njihovem pomenu za razumevanje evolucije človeka.
Od leta 1995 piše knjige za osnovnošolske otroke s podočja biologije. Kot prva v slovenskem prostoru je začela s pisanjem t. i. bioloških ključev, didaktičnega pripomočka v obliki knjižic, ki omogoča samostojno učenje in spoznavanje značilnosti organizmov. Do sedaj jih je izdala 18. Ti ključi so
namenjeni predvsem osnovnošolskim otrokom za učenje natančnega opazovanja organizmov, za spoznavnje njihovih raznolikosti in pestrosti, za učenje razvrščanja, ki je ena temeljnih lastnosti naravoslovja, za učenje povezovanja organizmov z njihovim okoljem in da razvijajo ljubezen ter pravilen odnos do narave.
Prvih pet ključev (1996-1999) je izdala pri založbi Državna založba, drugih pet pa pri založbi Modrijan (2002-2005). Od leta 2012 jih pripravlja za založbo Hart. Iz zbirke knjig Utripi sveta je do sedaj izdala 12 knjig, 11 pri založbi Hart in eno pri Mladinski knjigi. Dve knjigi Človeška ribica (leta 2019) in Človečnjaki, kdo smo, od kod prihajamo (leta 2022) sta prejeli Zlato hruško, nagrado za poučne knjige. Dva ključa in dve knjigi (Gremo v Postonjsko jamo in Kranjska sivka) so prevedeni v angleščino.
Leta 1998 je s sodelavci prejela državno nagrado na področju šolstva, 2004 pa zlato plaketo Univerze v Ljubljani.
