Ptice okrog nas

Pred  desetletji sem se  začel zanimati za ptice. To me je pripeljalo do Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Z njimi sem velikokrat šel na izlet in spoznal ne samo nove ptice, ampak tudi prej neznane kraje v Sloveniji. Dolga leta je bil vsak 27. april izlet na Cerkniško jezero, ki ga je vodil Dare Šere iz Prirodoslovnega muzeja. Z njim in z drugimi strokovnjaki smo ljubitelji videli in slišali  mnogo več kot sicer. Kakih trikrat sem bil tudi na izletu v Krakovski gozd, ki je še vedno vsako leto v začetku aprila. Kraji in časi teh izletov in navodila so na strani  https://ptice.si/napovednik/. Teh izletov ali vodenih sprehodov po mestnih parkih se lahko udeleži vsak, a mora za prevoz do kraja izleta poskrbeti sam.

DOPPS je ena naših glavnih naravovarstvenih organizacij, zato dovolite, da naredim nekaj reklame zanj. Članarina v DOPPS je nizka, še posebno za upokojence, ko za 17 evrov letno dobimo  štiri izvode bogato ilustrirane  revije Svet ptic. DOPPS upravlja tri naravne rezervate:  Škocjanski zatok pri Kopru, ki so ga člani Društva klasikov nedavno obiskali, Ormoške lagune  in Iški morost pri Tomišlju na Ljubljanskem barju.

Ptice sem  tudi fotografiral, kar pa je bilo v času fotografskega filma težko. V digitalni dobi  je to neprimerno laže.  Iz fotografije lahko doma s priročnikom, kot je pravkar  izšla knjiga Ptice Slovenije, Evrope in Sredozemlja, določimo vrsto. Ta priročnik stane 30 evrov in je  naprodaj v spletni trgovini DOPPS,  v pisarni DOPPS ali v NR  Škocjanski zatok.

Če vnesemo fotografijo ptice v Googlov iskalnik slik, nam ta precej dobro prepozna vrsto.  Aplikacija Merlin Bird ID za mobilne telefone je še bolj popolna. Če z njo snemamo oglašanje ptice,  predlaga na podlagi lokacije najboljša ujemanja in ponudi podobne posnetke iz baze podatkov. Za to aplikacijo, ki deluje tudi na slikah,  je zaslužna univerzitetna ustanova  Cornell Lab of Ornithology; sloni pa na materialu, ki so ga uporabniki naložili na portal eBird.

Rojen sem bil maja 1950 v Ljubljani. Moj oče je bil dr. Lino Legiša, slavist in literarni zgodovinar. Mama Cirila r. Korenčan je bila učiteljica, ki je po mojem rojstvu ostala doma. Ko sva z mlajšo  sestro Heleno nekoliko odrasla, se je mati  vpisala na Filozofsko fakulteto in končala slavistiko. 

V peti razred sem odšel na OŠ Prežihovega Voranca, v eno od dveh latinskih paralelk. Latinščino sta me učili odlični Olga Gnjezda in Anica Šašel. Razredničarka Katarina Černivec je na republiško tekmovanje iz matematike poslala Janeza Rakovca.  On  pa mi je predlagal, da grem tudi jaz. Dobil sem  prvo nagrado. Na Šubičevi gimnaziji sem bil prav tako v enem od dveh latinskih oddelkov. Silvu Koprivi sem hvaležen za uvodni tečaj grščine. Žal je bil to neobvezen predmet, brez preverjanja znanja. Včina udeležencev se zato ni trudila  in je bil za vse učinek tako precej manjši, kot bi lahko bil. Vseh  osem let z latinščino se rad spominjam: sošolci smo  bili zelo povezani. Mnogi naši učitelji in profesorji so bili zelo dobri. Neko pomladansko soboto sem presenečen  po radiu slišal, da bo tisti dan republiško tekmovanje iz fizike. Naš gimnazijski profesor nas ni obvestil. Takoj sem šel iskat sošolca Andreja Detelo. Še pravočasno sva prišla na tekmovanje in oba dobila nagradi. Društvo matematikov, fizikov in astronomov (DMFA) je vsa leta organiziralo ta tekmovanja. Z eno prvih nagrad sem si kupil fotoaparat (Werra 3). Veselje do fotografiranja me je od takrat spremljalo celo življenje. Včasih  na fizikalnih tekmovanjih ni bilo denarja za priznanja, pa so nam delili odpisane knjige iz fakultetne knjižnice. Več nagrad iz matematike in fizike sem dobil tudi na tekmovanjih v Beogradu, kjer smo izkusili vse mogoče nastanitve: od dobrega hotela do obupnega internata.

Jeseni 1968 sem se vpisal na Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo (FNT), na Oddelek za matematiko, smer Tehnična matematika. Študij je bil resen; imeli smo tudi precej mehanike in dva zahtevna fizikalna predmeta. Mesec dni trdega dela za en izpit ni bilo nič nenavadnega, kljub kolokvijem med letom. Diplomiral sem septembra 1972. Kmalu  sem dobil zaposlitev kot asistent na Oddelku za matematiko. Po dveh letih sem napravil magisterij iz matematike, leta 1977 pa doktoriral (mentor Ivan Vidav). Leta 1978 sem postal docent, deset let kasneje izredni profesor.

Predaval sem matematične predmete vsem mogočim smerem na ogromni fakulteti FNT (in kasneje na manjši FMF), pa tudi izven nje. Najraje sem imel študente  matematike (ki sem jim predaval tudi na podiplomski šoli) in fizike. Pa  tudi mnogim  kemikom  je bila matematika blizu.  Bil sem mentor pri več kot štirideset diplomah, treh magisterijih ter eden od mentorjev  pri dveh doktoratih .Imam 11 znanstvenih člankov; dva v sodelovanju z drugimi. Imam dolg članek iz Linearne algebre, ki je zahteval veliko truda in časa. Problem pri matematičnih raziskavah je, da  pogosto do konca dela ne veš, ali bo rezultat ali ne.  Težko ali nemogoče je  prodati delne uspehe.

Največ veselja pa sem imel s pisanjem srednješolskih učbenikov matematike. K temu delu so me povabili ob eni od nesrečnih reform.  Z Ivanom Štalcem in Egonom Zakrajškom je nastalo šest knjig. Kasneje pa sem sam napisal sedem gimnazijskih učbenikov in jih tudi predeloval. Veliko sem pisal tudi v strokovno revijo Obzornik za matematiko in fiziko, pa v namen popularizacije matematike v revijo Presek in včasih tudi v druge medije. Več let sem pripravljal prispevke za oddaje o znanosti na Radiu Slovenija (ki jih je vodila Ina Petric).

V letih 1991/93 sem bil predstojnik Oddelka za matematiko FNT. Od leta 1993 do leta 2004 sem bil  predsednik Nacionalnega komiteja za matematiko pri DMFA Slovenije. V tej funkciji sem potoval v Švico, Nemčijo, Španijo in na Norveško. V  letih 92-96 sem bil predsednik Republiške predmetne maturitetne komisije za matematiko, ki je pripravila  prvi dve izvedbi mature na našem področju.

Leta  2000 sem dobil nagrado Republike Slovenije na področju šolstva

Leta 2013 so me upokojili, a sem bil še par let tretjinsko zaposlen in predaval. Več let  sem vodil malo društveno založbo  z mojega področja, ki je dejavnost pred nekaj leti prenesla na fakulteto FMF  in na DMFA. Sodelujem pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS), čeprav  le kot ljubitelj.