Statut

Zbor članov Društva klasikov je na svojem  rednem in volilnem občnem zboru dne 21. februarja 2019 sprejel naslednji statut:

1. člen

Ime društva je: Društvo klasikov (v nadaljevanju: društvo). Latinski prevod imena je »Societas eruditorum in classicis«. Sedež društva je v Ljubljani. Društvo je pravna oseba zasebnega prava. 

2. člen

Društvo ima pečat okrogle oblike z naslovom in napisom ''Društvo klasikov'' ter v latinščini '' Societas eruditorum in classicis.

3. člen

Društvo je nepridobitno združenje fizičnih oseb, ki so si pridobile humanistično izobrazbo s šolanjem na klasični gimnaziji ali kako drugače. Obstoj in dejavnost društva temelji na poslanstvu, viziji in vrednotah, sprejetih na 13. rednem letnem občnem zboru dne 17. januarja 2013.

Poslanstvo:
Društvo klasikov združuje nekdanje dijake klasične gimnazije in druge, ki cenijo humanističnno izobrazbo in vrline na temeljih antične kulture in humanizma. Društvo si prizadeva za humanistično šolanje in širjenje poznavanja antične kulture. Pri tem poudarja pomen tovrstne izobrazbe za uspeh v poklicnem delu in splošno razgledanost. 
Dejavnost društva obsega strokovna predavanja uglednih predavateljev, izletništvo z izobraževalnim programom in občasna srečanja s kulturnim programom. Društvo goji pohodništvo kot rekreativno dejavnost. 

Vizija (dolgoročni cilj): 
Društvo naj  postane in ostane odmeven dejavnik civilne družbe, prepoznaven predvsem po svojem prizadevanju za humanistične vrednoste ter za ohranitev in gojenje izročil antičn ekulture, zlasti v šolstvu. 

Vrednote: 
- znanje in razgledanost,
- odličnost v delu in ustvarjalnosti,
- svetovnonazorska in mnenjska strpnost ter z njo povezana kultura     dialoga,
- preudarnost in odgovornost.

4. člen

Društvo deluje na območju Republike Slovenije. Pri uresničevanju svojih ciljev in nalog sodeluje s sorodnimi društvi in združenji v Republiki Sloveniji in tujini. 

5. člen

Dejavnost društva, v strnjeni obliki povzeta v poslanstvu, je podrobneje opredeljena z naslednjimi postavkami: 

• gojenje izročil antične kulture in humanizma, temelječega na antični kulturi;
• zavzemanje za humanistično šolanje s poudarkom na pozitivnem učinku tovrstne izobrazbe na splošno razgledanost in uspeh v osebnem in poklicnem življenju;
• podpora prizadevanju za ponovno institucionalno vzpostavitev osemletnega humanističnega izobraževanja na ravni višjih razredov osnovne šole in v gimnaziji;
• prirejanje predavanj ugledhih predavateljev s širokim naborom humanistične in druge družbene, znanstvene in umetnostne tematike, zanimive za širok krog članstva, kar prispeva k njegovi razgledanosti, 
• organizacija ekskurzij s strokovno tematiko kot prispevek k razgledanosti;
• organizacija rekreativnega pohodništva;
• medijska in publicistična dejavnost, npr. na spletni strani društva; 
• povezovanje in izmenjava izkušenj s strokovnjaki ter sorodnimi organizacijami in društvi doma in v tujini;

6. člen

Delo društva in njegovih organov je javno. O njem društvo redno obvešča svoje člane in jim omogoča pregled nad svojim delom. Organi društva skrbijo za pravočasno obveščanje javnosti o tistih aktivnostih društva, ki so pomembna za širši krog zainteresiranih. Vse to dosega društvo na naslednje načine:

• obvešča svoje člane z vabili, dopisi, obvestili in na svoji spletni strani,
• ​seznanja zainteresirane z izidom novih knjig, objavo člankov v časopisih in revijah ter s predavanji in strokovnimi srečanji,
• ​sodeluje s prispevki v sredstvih javnega obveščanja in strokovnih publikacijah.

Za zagotovitev javnosti dela je odgovoren predsednik društva.

7. člen

Društvo ima redne, pridružene in častne člane.

Redni član je lahko polnoletna oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

• da je absolvirala gimnazijo z učnim programom klasičnih jezikov ali se šolala po drugem programu z najmanj štirimi leti pouka vsaj enega od klasičnih jezikov (latinščine, antične grščine);
• da sprejema in spoštuje statut, poslanstvo, vrednote, programske usmeritve in vizijo društva ter je pripravljena dejavno prispevati k uresničevanju njegovega poslanstva, kar potrdi s pisno pristopno izjavo.

Pridruženi član društva je lahko polnoletna oseba, ki ne izpolnjuje pogoja o šolanju iz prve alinee prejšnjega odstavka, vendar sprejema poslanstvo, vizijo in vrednote društva ter je pripravljena tvorno sodelovati v dejavnostih društva, kar potrdi s pisno pristopno izjavo. 

Naziv častnega člana lahko prejme oseba s priznanimi znanstvenimi, umetnostnimi, publicističnimi ali pedagoškimi dosežki. Naziv častnega člana podeljuje zbor članov na predlog upravnega odbora.

8. člen

Pravice  rednih članov so:

• da so seznanjeni z delom in poslovanjem društva, sklepi njegovih organov in njegovim finančno-materialnim poslovanjem;
• da volijo in so voljeni v organe društva;
• da dajejo pobude v zvezi z delovanjem društva;
• da se udeležujejo prireditev društva in zbora članov;

Dolžnosti rednih članov so:

• da spoštujejo statut, poslanstvo, vizijo in vrednote društva;
• da redno plačujejo članarino;
• da varujejo ugled društva.

Pridruženi člani so v pravicah in dolžnostih izenačneni z rednimi člani, vključno s pravico biti izvoljen v organe društva. Ta pravica pa je omejena tako, da so lahko v sedemčlanskem upravnem odboru največ trije pridruženi člani, v tričlanskih nadzornem odboru in častnem razsodišču pa po eden. Pridruženi član ne more biti predsednik društva. 

Častni člani imajo vse pravice in dolžnosti (razen plačevanja članarine), če so hkrati tudi redni ali pridruženi člani. Če to niso, imajo samo zadnjji dve pravici ter prvo in zadnji dolžnost. 

9. člen

Članstvo v društvu preneha:

• z izstopom,
• s črtanjem,
• z izključitvijo,
• z obvestilom o smrti.

Član prostovoljno izstopi iz društva, če upravnemu odboru pošlje pisno izjavo o izstopu. Članstvo  preneha, če tri leta zapored ne plača članarine. O izključitvi člana iz društva odloča častno razsodišče.

10. člen

Organi društva so:

• zbor članov;
• predsednik društva;
• upravni odbor;
• nadzorni odbor;
• častno razsodišče

11. člen

Zbor članov:

Zbor članov je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi člani. Zbor članov:

• sprejema statut društva, njegove spremembe in druge akte društva;
• potrjuje dnevni red in način dela zbora;
• voli predsednika društva, člane upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča ter odloča o njihovi razrešitvi:
• obravnava in sprejema letna poročila o delu in poslovanju, poročila nadzornega odbora in častnega razsodišča ter druga poročila o dejavnosti in poslovanju društva;
• obravnava vprašanja s področja dejavnosti društva in sklepa o zadevah, pomembnih za društvo;
• določa višino letne članarine;
• odloča o pritožbah na sklepe upravnega odbora, nadzornega odbora in častnega razsodišča
• sklepa  o prenehanju društva.

Zbor članov je redni, volilni ali izredni. Redni zbor sklicuje upravni odbor enkrat letno, volilni zbor, ki lahko z rednim sovpada, pa v triletnih presledkih. Zbor članov je lahko tudi korespondenčni ob smiselni uporabi določil tega člena. 

Izredni zbor se lahko skliče kadarkoli po sklepu upravnega odbora, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo tretjine članov društva. Upravni odbor je dolžan sklicati izredni zbor članov v roku 30 dni od prejema zahteve za sklic. Če upravni odbor ne skliče izrednega zbora v tem roku, ga skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi gradivi. Izredni zbor sklepa le o zadevi, za katero je bil sklican.

S sklicem zbora članov in predlaganim dnevnim redom morajo biti člani seznanjeni najmanj pet (5) dni pred datumom zbora.

Zbor članov je sklepčen, če je prisotna vsaj četrtina članov društva. Če prisotni ugotovijo, da ta pogoj ob času, predvidenem za sklic ni izpolnjen, se začetek odloži za deset (10) minut.  Po tem premoru je zbor sklepčen, če je prisotnih najmanj deset (10) članov. 

Zbor članov vodi delovni predsednik, ki ga izvoli zbor z večino prisotnih članov.

Glasovanje na zboru je javno z dvigom rok, lahko pa se zbor izjemoma odloči za tajno glasovanje. Sklepi zbora članov se sprejemajo z večino udeleženih članov.

Volitve članov v organe društva in odločanje o razrešitvah izvoljenih članov organov  društva se izvajajo na volilnem občnem zboru. Če je kandidatov več, je izvoljen tisti, ki prejme več glasov; glasovanje se ponovi, če dobita dva ali več kandidatov enako število glasov.

O delu zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo delovni predsednik, zapisnikar in dva overitelja.

12. člen

Predsednik društva:

• vodi dejavnost društva;
• izvršuje sklepe zbora članov;
• je tudi predsednik upravnega odbora društva, sklicuje in vodi njegove seje ter skrbi za uresničevanje njegovih sklepov;
• skrbi in odgovarja za zakonitost;
• predstavlja in zastopa društvo;
• j imenu društva podpisuje poslovne in temeljne finančne dokumente:
• je odgovoren za izvajanje programa dela društva in pripravo letnih poročil o delu in poslovanju društva; 
• daje navodila svojemu namestniku, tajniku in blagajniku
• je odgovoren za javnost dela, obveščanje članov in javnosti o dejavnostih in drugih zadevah v zvezi z društvom.

Predsednika izvoli in razreši volilni zbor članov. Za svoje delo je odgovoren zboru članov. O njem sproti poroča upravnemu odboru. Mandat predsednika traja tri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Predsednik lahko izmed članov upravnega odbora imenuje namestnika, tajnika in blagajnika, ki opravljajo naloge po njegovih navodilih in v skladu s tem statutom. Tajnik in blagajnik delata po predpisih, ki veljajo za materialno-finančno poslovanje društev. Za sovje delo odgovarjata upranemu odboru in zboru članov. 

13. člen

Upravni odbor:

Upravni odbor je izvršilni organ zbora članov, ki opravlja organizacijska, strokovno-tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema  zboroma članov po programu in sklepih, sprejetih na zboru. Upravni odbor: 

• pripravlja predloge aktov društva;
• sprejema program dela in finančni načrt društva;
• pripravi predlog letnega poročila o delu in finančnem poslovanju društva v minulem letu za obravnavo in sprejem na zboru članov; 
• skrbi za finančno in materialno poslovanje društva;
• z organizacijo opravil skrbi za uresničevanje delovnega programa ter nalog in ciljev društva; 
• predlaga sklic zbora članov in njegov dnevni red;
• imenuje predstavnike društva, ki vzdržujejo stike z drugimi organizacijami in posamezniki; 
• poverja naloge s področja dejavnosti društva posameznikom in delovnim skupinam; 
• upravlja s premoženjem društva;
• predlaga višino članarine
• odloča o spremembi naslova sedeža društva;
• odloča o prenehanju članstva v skladu z 9. členom
• opravlja druge zadeve po sklepih zbora.

Upravni odbor društva ima sedem (7) članov, vključno s predsednikom, ki je hkrati predsednik društva; ter tajnikom in blagajnikom. Mandat članov upravnega odbora traja tri leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje predsednik, v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik.

Upravni odbor lahko oblikuje posebno posvetovlano telo za pomoč pri svojem delu. 

Upravni odbor  je sklepčen in veljavno odloča, če je navzočih več kot polovica članov, odloča pa z večino prisotnih. V primeru izenačenega števila glasov predsednikov glas šteje dvojno. Za svoje delo je upravni odbor odgovoren zboru članov.

14. člen

Nadzorni odbor:

• nadzoruje delo ter materialno in finančno poslovanje društva;
• opozorja na morebitne protizakonite ali etično sporne odločitve ali ukrepe;
• opozarja na morebitne odločitve ali ukrepe, ki bi bili v nasprotju s poslanstvom, z vrednotami ali vizijo društva;
• spremlja delo upravnega odbora, predsednika in drugih organov društva ter o tem poroča zboru članov.

Volilni zbor članov izvoli nadzorni odbor za dobo treh let, z možnostjo ponovne izvolitve.

Član nadzornega odbora ne more biti hkrati član upravnega odbora ali predsednik društva. Člani nadzornega odbora lahko sodelujejo na sejah upravnega odbora, ne morejo pa odločati.

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki izmed sebe izberejo predsednika. Predsednik vodi delo nadzornega odbora in je odgovoren za pripravo poročila o delovanju društva in njegovih organov.

Nadzorni odbor je sklepčen, če so navzoči vsi trije člani. Sklepe sprejema z večino glasov. Nadzorni odbor se lahko obrne po pomoč na izvedenca ustrezne stroke, ki ni član društva.

Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov.

15. člen

Častno razsodišče

Častno razsodišče društva sestavljajo trije člani, ki izmed sebe izvolijo predsednika. Člane častnega razsodišča voli zbor članov za dobo treh let. Sestajajo se po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva. Častno razsodišče vodi postopek ob smiselni uporabi Zakona o splošnem upravnem postopku.

Zadeve, ki jih obravnava častno razsodišče so predvsem:

• kršitve določb statuta društva;
• nevestno izvrševanje sklepov in nalog organov društva;
• dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva.

Ukrepi, ki jih po izvedenem postopku izreče razsodišče so:

• opomin
• izključitev.

Zoper sklep razsodišča ima prizadeti pravico do pritožbe na zbor članov kot drugostopenjski organ.

16. člen

Društvo pridobiva sredstva za svoje delovanje:

• s članarino;
• s prispevki donatorjev;
• z darili in volili;
• iz javnih sredstev;
• iz drugih virov.

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom dela in tem statutom. Društvo jamči za svoje obveznosti do višine celotnega premoženja.

17. člen

Premoženje društva sestavljajo denarna sredstva in drobni inventar, v redkih primerih tudi osnovna sredstva ter materialne in/ali intelektualne pravice. S premoženjem društva upravlja upravni odbor. S premoženjem lahko do vsote, ki jo vnaprej odobri upravni odbor, razpolaga predsednik društva in po njegovem pooblastilu tudi blagajnik društva.

18. člen

Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

19. člen

Društvo ima svoj transakcijski račun pri eni od poslovnih bank.

Društvo vodi knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo. Materialne in finančne listine podpisujeta predsednik in blagajnik društva, s pisnim pooblastilom predsednika pa tudi član upravnega odbora.

Blagajnik vodi materialno in finančno poslovanje društva v skladu z zakonom o društvih in računovodskimi standardi za društva.

20. člen

Vsak član ima pravico vpogleda v organizacijsko, poslovno in finančno dokumentacijo društva. Za pomoč pri urejanju materialnih in finančnih zadev lahko društvo pogodbeno zaposli finančnega strokovnjaka.

21. člen

V imenu upravnega odbora predsednik ali blagajnik enkrat letno predloži zboru članov poročilo o finančnem poslovanju društva v preteklem letu v obravnavo in sprejem. Poročilo mora izkazovati dejansko stanje premoženja in poslovanja ter biti sestavljeno v skladu s pravili računovodskih standardov za društva.

Materialno in finančno poslovanje spremlja nadzorni odbor in o ugotovitvah poroča zboru članov. 

Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, gospodarno in učinkovito uporabo javnih sredstev, ki jih društvo prejme za opravljanje svoje dejavnosti, opravlja računsko sodišče.

22. člen

Društvo preneha po volji svojih članov, s pripojitvijo drugemu društvu ali s pojitvijo z drugim društvom, s stečajem, na podalgi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu. Društvo preneha delovati tudi, če se število članov zmanjša na manj kot deset.

Člani se o prenehanju dejavnosti društva odločijo na zboru članov. Po poravnavi vseh obveznosti se premoženje društva prenese na društva sorodnih dejavnosti, vpisana v register društev v Sloveniji. Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

Če društvo trajnee in dejansko preneha z delovanjem in se več kot tri leta ne sestane zbor članov, ali če deluje v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije, preneha z delovanjem po samem zakonu. V tem primeru se postopek odločanja o prenosu premoženja vodi v skladu z zakonom o društvih.

23. člen

Registracija društva, spreminjanje statuta ali zastopnika društva se izvajata v skladu z zakonom o društvih in tem statutom.

24. člen

Ta statut začne veljati, ko ga sprejme zbor članov in po prejemu soglasja s strani Upravne enote Ljubljana.

Staut je vpisan v register društev dne 14.5.2019.

 

V Ljubljani, 17. maj 2019                        

Predsednica društva:
Bogdanka Pirc Marjanovič