Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo
Bergant, avtoličarstvo in kleparstvo

Utemeljitve in pobude za pouk latinščine

O latinščiniUtemeljitve in pobude za pouk latinščine

Koristi latinščine (učinki njenega pouka na kognitivne sposobnosti)

 

V tej zvezi je posebej zanimiv članek “Das Latinum und die Qualität der deutschen Universitätsstudenten”, Forum Classicum 47 (2004) Nr.2 S.108 ... 113.

Članek je poročilo o raziskavi, ki jo je v letih 2001 in 2002 opravil prof. W. D. Lebek, nekdanji predstojnik katedre za klasično filologijo in pripadajoče discipline v Kölnu. Za raziskavo je zasnoval poseben test in sicer precej pred testi uporabljenimi v znani studiji PISA, od katerih se njegov test zato razlikuje. Njegov test meri sposobnost razumevanja nemških besedil, torej besedil v maternem jeziku. S pomočjo številnih univerz je v Nemčiji testiral skupno 3203 študentov naravoslovja, medicine, prava, in filozofije v starosti od 19 do 28 let, od tega 1444 takih, ki so se učili latinščine in 1759 takih, ki se je niso učili.

Rezultate so statistično ovrednotili na Univerzitetnem institutu za medicinsko statistiko, informatiko in epidemiologijo v Kölnu s pomočjo testa po Mann-Whitneyu.

Tako numerični rezultati kot tudi njihov grafični prikaz nazorno kažeta visoko signifikantno razliko v korist študentov, ki so se učili latinščine. Pokazalo se je tudi, da učenje latinščine signifikantno pozitivno vpliva na učinek učenja nemščine (torej maternega jezika).

Prof. Lebek dvomi v teze o učinku predhodne selekcije dijakov, ki naj bi bila pravi vzrok namesto učenja latinščine in zagovarja tezo, da je intelektualni napor pri prevajanju (“dekodiranju”) latinskega besedila tisto, kar izostri boljše razumevanje besedila tudi v maternem jeziku.

Spletni naslov, kjer je dostopna revija “Forum Classicum”: www.altphilologenverband.de

Članki s sorodno tematiko :

  • Haag, L. , E. Stern: “Non scholae sed vitae discimus ?” Zeitschrift für Pädagogische Psychologie Vol. 14 Nrs. 2 – 3 (2000) S. 146 ... 157
  • Gl. tudi : Haag, L.: “In Search of the Benefits of Learning Latin ...” Journal of Educational Psychology 95 (1) (2003)

Izjava o pouku latinščine

Sprejeta na občnem zboru Društva klasikov 3. 12. 2009.

 
Udeleženci občnega zbora Društva klasikov z dne 3. decembra 2009 ugotavljamo, da je pri nas sedanja politika do klasičnega in s tem humanističnega izobraževanja naše mladine neustrezna in jo je treba hitro spremeniti, kot so to že dojeli v bolj razvitem svetu.
 
Zato predlagamo, da se v najkrajšem možnem času ponovno uvede v večino osnovnih šol v Sloveniji latinščina kot obvezni učni predmet v vsaj eni paralelki od 6. do 9. razreda, torej 4 leta.
 
Enako predlagamo, da se latinščina uvede kot obvezni učni predmet v vseh štirih letih gimnazije, vsaj enem razredu vsakega letnika. Izkušnje in pedagoška stroke poudarjajo, da je z učenjem jezikov treba začeti dovolj zgodaj, da daje dobre rezultate.
Dobro bi bilo ponovno vnesti vsaj v nekatere gimnazije tudi grščino.
Zato apeliramo na slovensko javnost, na politične , znanstvene in strokovne institucije ter na vplivne posameznike, da se obstoječe nepotrebno in škodljivo stanje čim prej spremeni v korist sedanjih in bodočih rodov našega naroda.
 
Končno so generacije naših ljudi doma in v stiku s svetom slovele in uživale spoštovanje prav po široki in temeljiti humanistični izobrazbi. Moč maloštevilnih narodov v svetu je in bo tudi za naprej v kvaliteti ljudi, ki jih pošiljamo po svetu ali doma skrbijo za dobrobit svojih ljudi.
 
Predsednik Upravnega odbora Društva klasikov : prof. dr. Janez Žgajnar

oročilo o obisku predsednika Društva klasikov prof. dr. Janeza Žgajnarja pri g. ministru prof. dr. Igorju Luksiču , v petek 10. 12.2010

Na pogovoru, ki je trajal dobre pol ure, je predsednik DK predstavil delovanje Društva klasikov v Ljubljani in mu predstavil Izjavo DK o potrebnih čimprejšnjih spremembah pouka klasičnih jezikov v naših srednjih in osnovnih šolah, saj s sedanjim načinom poteka ne moremo biti zadovoljni in zaostajamo za razvitim svetom in celo za privatnimi šolami pri nas.
 
G. minister je večino argumentov sprejel in se strinja z njimi, povedal pa je, da sedanja zakonodaja zaenkrat ne omogoča bistvenih sprememb, ker so pristojnosti za spremembe zelo razdrobljene. Povedal je, da s stanjem tudi on ni zadovoljen in pozna tendence drugod po svetu.
 
Predsednik DK ga je pozval, da kot odgovorni minister vendarle poskuša popraviti sedanje stanje, ker se dela škoda na mladih generacijah.
 
Predsednik DK mu je tudi izročil Zbornik o 400 - letnem klasičnem izobraževanju v Ljubljani.
 
Pogovor je potekal v zelo prijetnem vzdušju.
Glede stališča ministra Lukšiča gl. članek na spletni strani.

Projekt »PRO LATINO«

 

PRO LATINO je dolgoročen večletni projekt Društva klasikov. Namen projekta je preprečiti izginotje pouka latinščine kot bistvenega elementa klasično-humanistične izobrazbe iz slovenskih laičnih šol.

Projekt temelji na spoznanju, da je - glede na nezanimanje in pasivnost šolskih oblasti -  mogoče doseči realne premike le z dolgoročnim in večstranskim angažiranjem dejavnikov civilne družbe in širše javnosti.

Projekt je izvedljiv le pod pogojem, da najdemo tako znotraj kot izven Društva klasikov nosilce dejavnosti naštetih v nadaljevanju. V vodstvene organe Društva je treba vključiti člane sposobne in pripravljene za operativno delo pri izvedbi naslednjih dejavnosti :

·      Sistematično zbiranje podatkov o šolskih sistemih in programih pouka latinščine (samostojno ali v širšem kontekstu klasično-humanističnega pouka) v drugih državah, npr. Hrvaški, Avstriji, Italiji (tudi v slovenskih šolah !), Nemčiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike …

·      Sistematično zasledovanje in zbiranje podatkov v strokovni literaturi o pomenu in koristih latinščine in nasploh klasično-humanistične izobrazbe

·      Povezovanje in sklepanje zavezništev z ustreznimi ustanovami v Sloveniji (npr. Pedagoški inštitut, Filozofska fakulteta (zlasti oddelek klasične filologije), Društvo za antične in humanistične študije (DAHŠ) ter šole, kjer se je (za zdaj) še obdržal pouk latinščine

·      Promoviranje vrednot klasično-humanistične izobrazbe v medijih (npr. intervjuji in članki v časopisih, oddaje na radiu in TV)

·      Priprava lastnih promocijskih tiskanih gradiv (zgibanke, brošure, zborniki …)

·      Komuniciranje z javnostjo s pomočjo prenovljene in posodobljene spletne strani Društva klasikov

·      Pridobivanje novih (predvsem mlajših) članov Društva klasikov, zlasti takih, ki so že bili deležni pouka klasičnih jezikov (latinščine ali celo stare grščine)

·      V sodelovanju s poznavalci šolskega sistema in strokovnjaki oblikovati precizne zahteve po spremembah, ki po eni strani ne bodo pretirano revolucionarne, po drugi strani pa bodo vendar zagotovile dolgoročno prisotnost pouka latinščine vsaj v delu laičnega šolstva.